Ljudje uporabljajo analizo organizacijskega vedenja, ko se želijo naučiti, kako določene skupine delujejo. Na splošno obstajajo trije načini, na katere družboslovci in poslovni analitiki dojemajo organizacijsko vedenje. Lahko bi preučili načine, na katere posamezniki delujejo znotraj skupine, kako skupina deluje v organizaciji ali kako organizacija deluje v večjem sistemu, kot je družba ali trg. Eden najpomembnejših nasvetov za analizo organizacijskega vedenja je, da se naučite, na katere vrste vprašanj je treba odgovoriti. Če želite to narediti, je dobro razmisliti o najboljši perspektivi za uporabo, o pomembnih vprašanjih in razlogih, zakaj se izvaja analiza organizacijskega vedenja.
Ljudje različnih poklicev in področij k analizi organizacijskega vedenja pristopajo z različnih zornih kotov. Poslovne menedžerje in vodje, na primer, bi morda najbolj zanimalo učenje, kako narediti svoja podjetja uspešnejša. Lahko izvedejo analize konkurentov in se naučijo, kako stojijo njihova podjetja v primerjavi s konkurenco. Prav tako je običajno, da pogledajo posamezne oddelke znotraj svojih organizacij in razmišljajo o načinih, na katere bi lahko njihove organizacije postale bolj produktivne, stroškovno učinkovite in donosnejše.
Po drugi strani pa strokovnjaki za kadre veliko bolj verjetno uporabljajo analizo organizacijskega vedenja, da bi izvedeli, kako posamezniki delujejo v svojih skupinah. Te vrste strokovnjakov se pogosto ukvarjajo s stopnjo zadovoljstva in motivacije zaposlenih. Lahko analizirajo skupinsko dinamiko, da bi izvedeli, kateri posamezniki vplivajo na odločitve skupine in kateri posamezniki se zdijo marginalizirani.
V znanstvenih krogih, na primer na področjih družboslovja, je običajno, da veliko raziskav vključuje analizo organizacijskega vedenja. Če se na primer sociolog ali antropolog želi poučiti o vedenju določenih demografskih skupin, lahko preuči vrste skupin, ki jih tvorijo, in zakaj tvorijo te skupine. Lahko bi preučevali, kako različne skupine znotraj regije, na primer, komunicirajo med seboj.
Znanstveniki, ki izvajajo konceptualno analizo organizacijskega vedenja, bi lahko preučevali zgodovino nastanka določenih skupin in vrste dejavnosti, v katerih sodelujejo člani določenih. Prav tako je običajno, da znanstveniki, ki izvajajo konceptualno analizo, preučujejo in ustvarjajo teorije o motivih za vedenje skupine in napovedujejo, kako bi lahko določene skupine delovale v prihodnosti. V nekaterih primerih lahko znanstveniki pri preučevanju organizacijskega vedenja celo upoštevajo filozofska vprašanja. Ljudje, ki izvajajo tovrstne analize organizacijskega vedenja, običajno želijo dokazati določene točke o tem, kako ljudje delujejo in kaj ta dejanja povedo o večjih sistemih, kot so družbe in kulture.
SmartAsset.