Večina ljudi, ki se znajdejo v krogu kompulzivnega prenajedanja, že ve, da je lakota le redko razlog za takšno vedenje. Temeljne težave, tako manjše kot resne, pogosto sprožijo prenajedanje in jih je treba obravnavati, da bi preprečili prenajedanje. Medtem ko je sprožilce, kot sta stres ali dolgčas, lahko sami prepoznati, je kompulzivno prenajedanje lahko tudi simptom bolezni, kot je bulimija nervoza, ki jo mora diagnosticirati in zdraviti zdravstveni delavec.
Če se samemu viru stresa ni mogoče izogniti, lahko kompulzivno prenajedanje, ki ga povzroča stres, ublažimo z dnevnim jemanjem multivitamina, ki lahko pomaga preprečiti hrepenenje, ki ga sproži stres. Preprosto odsotnost prigrizkov v svojem domu lahko močno zmanjša možnosti kompulzivnega ali nesmiselnega prenajedanja, pa tudi omejevanje živil na sestavine in ne na vnaprej pripravljeno hrano in obroke v mikrovalovni pečici. Če želite občasno prigrizniti, ne da bi zdrsnili v prenajedanje, lahko nakup škatel posamično zavitih prigrizkov pomaga ohraniti nadzor nad porcijami.
Tisti, ki se zaradi dolgočasja prenajedajo, naj poskusijo prehranjevanje zamenjati z drugo dejavnostjo, da bi se v sprožilnih obdobjih zaposlili. Na primer, če nekdo ugotovi, da se najpogosteje kompulzivno prenajeda med sedenjem pred televizijo, se je treba izogibati gledanju televizije ali pa je treba zamenjati prehranjevanje z drugo dejavnostjo med televizijskim časom. Dejavnosti, kot so pletenje, telovadba ali likanje, bi lahko izvajali med gledanjem televizije, pri čemer bi bil oseba preveč zaposlena, da bi jedla hkrati. Mete ali sesalci, ki se dolgo časa raztopijo, so lahko tudi boljša zamenjava za druge prigrizke, saj dajejo občutek, kot da jedo neprekinjeno.
Za kompulzivno prenajedanje, ki ga povzroča bulimija nervoza, je značilna navada, da se po kompulzivnem prehranjevanju silimo k bruhanju, znano tudi kot »prepihanje in čistka«. Če je bulimija vzrok za kompulzivno prenajedanje, jo mora zdraviti zdravstveni delavec v kombinaciji s psihološkim svetovanjem. Tako kot anoreksija nervoza je tudi bulimija bolezen s psihološkimi koreninami, zaradi katere se krivda in sram povezujemo s hrano, kar ima za posledico pomanjkanje hrane, čemur sledi kompulzivno prenajedanje in očiščevanje.