Preden se postopek snemanja sploh začne, je treba opraviti veliko pripravljalnega dela. Skupina ali izvajalec mora najprej vaditi vse skladbe, pri tem pa upoštevati pomembne prehode in odpraviti morebitne preloma v posameznih skladbah, ki bodo posnete. Postavitev snemalnega prostora se lahko spremeni tako, da sprejme več glasbenikov in da izolira zvoke vsakega inštrumenta, ne da bi prelili v druge snemalne skladbe, glasbeniki pa bodo pripravljeni na celoten postopek snemanja. Vse snemalne naprave, kot so mikrofoni in kabli, so nastavljene in temeljito preizkušene, da se zagotovi pravilno delovanje.
Ko je postopek snemanja pripravljen za začetek, bo inženir prilagodil nivoje zvoka vsakega mikrofona, ki je nastavljen za zajemanje zvoka. Bend ali izvajalec se v tem času na splošno ogreje, da bo inženir imel dovolj časa, da pravilno prilagodi nivoje. To obdobje ogrevanja je pomembno tudi zato, ker omogoča, da se glasbeniki navadijo na prostor, v katerem igrajo; včasih so posamezni glasbeniki izolirani v ločenih prostorih, zato se morajo naučiti igrati, ne da bi imeli neposreden pogled drug na drugega.
Postopek snemanja se nadaljuje s snemanjem osnovnih skladb, kot so ritem, bobni itd. Te skladbe bodo zagotovile osnovo za preostanek snemalnega postopka, ki bo vključeval snemanje vokala, nadomestkov, dodatnih skladb inštrumentov itd. Ta faza postopka snemanja se bo razlikovala po dolžini glede na kakovost vsakega posnetka in raven udobja glasbenikov. Nekateri glasbeniki lahko to fazo dokončajo v enem posnetku, drugi pa bodo potrebovali številne posnetke, da bi dobili želeno skladbo.
Prespisi so kratke skladbe, ki so namenjene popravljanju morebitnih napak ali dodajanju poudarkov osnovnim skladbam. Posnetek morda potrebuje takšne prekrivanja ali pa tudi ne, saj lahko izvirne skladbe zadoščajo za dokončanje snemanja. Ko so prekrivanja končana, pride do faze mešanja. Ta del snemalnega postopka pogosto vzame največ časa, saj mora tonski mojster prilagoditi nivoje zvoka vseh inštrumentov in vokalov, da dobro delujejo skupaj. V tej fazi se lahko dodajajo ali brišejo učinki iz skladb, v tem času pa se lahko dodajajo bledenje, premikanje in drugi procesi. Ta proces vodi do faze masteringa, ki je zadnja faza, v kateri so skladbe dokončane in pripravljene za zapisovanje na CD ali drug format.