V angleški slovnici je veliko elementov. Strukturna pravila, ki usmerjajo uporabo govorjene in pisne angleščine, so se razvijala in se še naprej razvijajo, vendar osnovni okvir ostaja razmeroma dosleden. Angleška slovnica temelji na dveh splošnih razredih besed: samostalnikih in glagolih. Skoraj vsak drugi vidik angleške slovnice ima nekaj sprememb enega ali drugega. Slovnična konstrukcija stavka v angleščini je odvisna od besed, ki ga sestavljajo, saj pravilen stavek vsebuje tako subjekt, ki vsebuje samostalnik, kot tudi predikat, ki vsebuje glagol.
Samostalniki so besede, ki predstavljajo osebe, kraje in predmete. Večina stavkov vsebuje samostalnik, saj je samostalnik predmet stavka. Samostalnik je lahko splošen, na primer “pes”, ali specifičen, na primer “Rex”. Prvi je občni samostalnik, drugi je lasten samostalnik. Obstaja več drugih vrst samostalnikov, vključno s konkretnimi, abstraktnimi in zbirnimi samostalniki.
Glagoli predstavljajo dejanje, ki se pojavi v stavku. Angleška slovnica je odvisna od tega, da subjekt pokaže, da nekaj počne ali da mu nekaj naredi. Najkrajši stavki v angleščini so sestavljeni iz enega samega glagola: na primer »Pojdi«. Čeprav ta stavek ne vključuje izrecno samostalnika, vključuje subjekt: osebo, na katero je naslovljen.
Obstaja več klasifikacij glagolov, vendar je najpogostejša prehodna in neprehodna. Prehodni glagoli ustvarjajo prehod med subjektom in predmetom, ki je predstavljen v stavku. Na primer: “Michelle vzame žlico.” vsebuje prehodni glagol. Michelle je subjekt, žlica je predmet, “picks up” pa je prehodni glagol.
Neprehodni glagoli ne prenašajo dejanja na predmet. Na primer, “Jim je hitro tekel.” je stavek, ki vsebuje subjekt in glagol, vendar je zadnja beseda v stavku prislov, beseda, ki spreminja glagol. Stavki, ki vsebujejo neprehodni glagol, običajno vključujejo tudi prislov.
Medtem ko prislovi spreminjajo glagole, pridevniki spreminjajo samostalnike. Na primer: “Najboljši šport se zgodi ponoči.” vsebuje spremembo samostalnika »šport«. Na splošno se pridevniki uporabljajo s skupnimi samostalniki, pogosto pa lahko pridevnik spremeni tudi lastni samostalnik. Kompleksnost angleške slovnice temelji na spremembi tako samostalnikov kot glagolov, ki dodaja plasti odtenkov stavčnim konstrukcijam.
Dodatni elementi angleške slovnice vključujejo zaimke, besede, ki nadomeščajo samostalnike. Zaimki lahko vključujejo ljudi, predmete in ideje. »Njegov«, »ona«, »njihov«, »oni« in »to« so vsi primeri zaimkov, vendar obstajajo tudi drugi. Predlogi pogosto opisujejo položaj ali razmerje ene stvari glede na drugo. To so besede, kot so »v«, »na«, »po« in »okrog«. Predlogi, ki se začnejo s temi besedami, lahko sami delujejo kot pridevniki in prislovi ter spreminjajo različne samostalnike in glagole v stavku.