Manj kot milijon let po začetku našega Osončja se je Jupiter začel združevati okoli kamnitega jedra. Milijone let pozneje je Jupiter postal največji planet v Osončju in je po novih raziskavah znanstvenikov iz Nacionalnega laboratorija Lawrence Livermore tudi najstarejši planet. Raziskava je bila osredotočena na kemično analizo starodavnih meteoritov, ki so pristali na Zemlji – običajno kosov vesoljskih kamnin, ki so prišli iz velikega asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom.
Na začetku je bil Jupiter:
Sestavljeni iz kozmičnih ostankov iz nastanka našega Osončja, imajo asteroidi kemične prstne odtise “Velikega poka” v obliki izotopov, ki znanstvenikom pomagajo določiti starost in izvor.
Raziskovalci verjamejo, da je Jupitrovo trdno jedro v prvem milijonu let naraslo na 20-krat večje od Zemlje. Verjetno je Jupitrova gravitacija “požrla” velik del naplavin, ki so se vrteli naokoli.
Jupiter, peti planet od Sonca, je 2.5-krat večji od vseh drugih planetov v Osončju skupaj. Jupiter in Saturn veljata za plinska velikana, druga dva velikanska planeta v našem sončnem sistemu, Uran in Neptun, pa sta znana kot ledena velikana.