Nekateri dejavniki, ki vplivajo na življenjsko dobo papige, so pasma, okolje in socializacija. Pasma vpliva na življenjsko dobo papige, ker večja kot je ptica, dlje živi. Papagaji običajno živijo krajše, ko so v ujetništvu v primerjavi z divjino, podobno kot večina drugih živali. Poleg tega lahko pri papigi, s katero se vsakodnevno ne ravnajo, se ne pogovarjajo in kako drugače mentalno ne stimulirajo, začnejo razvijati težave z duševnim zdravjem; zanemarjene papige so običajno uničujoče tako za svojo okolico kot za svoje telo. Drug dejavnik, ki močno določa življenjsko dobo papige, je njena prehrana.
Na splošno imajo velike papige daljšo življenjsko dobo kot majhne papige. Večina papig je za svoje lastnike življenjska obveznost, nekatere pa lahko trajajo več generacij človeške družine, ki se prenašajo iz roda v rod. Nekatere papige, na primer velike ara, lahko živijo več kot 100 let. Na ta način so papige podobne želvam, ker njihova življenjska doba pogosto presega dolgoživost njihovih lastnikov. Ljubitelji ptic, ki želijo manj obveznosti, bi morali razmisliti o posvojitvi manjših pasem papige, kot so ščinkavci ali papige.
Kot veliko živali se tudi papiga skrajša, ko je v ujetništvu. Živali se ponavadi najbolje znajdejo v svojih naravnih habitatih, prosto letijo in jedo rastline, ki so jim bile namenjene. V divjini lahko papiga leti kilometre v iskanju hrane ali stimulacije in jedo sveže sadje in zelenjavo. V ujetništvu ne dobijo vedno toliko gibanja in zdrave hrane.
Papagaji so lahko zelo zahtevni do svojih lastnikov, še posebej v starosti. Starejše papige so na splošno bolj inteligentne in sposobnejše pritegniti pozornost nase tako z dobrimi kot slabimi navadami. Brez stalne interakcije ljudi ali drugih ptic papiga ni zdrava ptica. Slaba socializacija lahko povzroči samopoškodovanje ali druge težave z duševnim zdravjem. Inteligentne papige so enakovredne triletnemu otroku in zato lahko zapravijo brez zdrave interakcije.
Slaba prehrana lahko skrajša življenjsko dobo papige, podobno kot lahko skrajša življenjsko dobo človeka. Tudi papige so izpostavljene srčnemu napadu in drugim smrtnim zdravstvenim težavam, če je njihova prehrana slaba. Situacijo še poslabša dejstvo, da se mnogi lastniki papige ne zavedajo primerne hrane za njihovo papigo ali pa jih občasno hranijo z ostanki človeške hrane. Veterinar lahko običajno pomaga določiti najboljšo prehrano za papigo.