Uporabljeni odmerek ondansetrona je določen s številnimi dejavniki, vključno s kliničnimi značilnostmi bolnika, za kaj se uporablja in načinom dajanja. Ondansetron se uporablja za nadzor slabosti in bruhanja, zlasti v pooperativnem obdobju in pri bolnikih, ki se zdravijo s kemoterapijo zaradi raka. Lahko se daje z injekcijo, bodisi intravensko (IV) ali intramuskularno (IM) ali peroralno. Pogosto se na začetku daje z injekcijo, ki ji sledi peroralno odmerjanje.
Medtem ko mehanizem delovanja ondansetrona pri zdravljenju in profilaksi ni popolnoma znan, se domneva, da deluje na receptorje 5HT3 tako v možganih kot v prebavilih. 5HT3 je ena od kemikalij, ki povzročajo slabost in sprožijo bruhanje. Ondansetron lahko to prepreči z blokiranjem receptorjev 5HT3. Drugi antagonisti receptorjev 5HT3 v razredu vključujejo granisetron, tropisetron in dolasetron.
Pri bolnikih, ki se zdravijo s kemoterapijo, bo odmerek ondansetrona določil zdravnik, ki bo predpisal zdravilo, ki bo najprej upošteval, katero kemoterapijo bomo uporabili. Nekateri režimi kemoterapije imajo večji potencial za povzročanje slabosti in bruhanja in pri teh bolnikih se lahko daje večji odmerek ondansetrona. To je lahko peroralno ali injekcijsko in se običajno daje pred začetkom zdravljenja in nato s peroralnim odmerjanjem do pet dni. Pri bolnikih, pri katerih je manj verjetno, da bodo povzročili slabost in bruhanje, je začetni odmerek ondansetrona pred kemoterapijo lahko manjši in se daje peroralno.
Za preprečevanje pooperativne slabosti in bruhanja se lahko da majhen odmerek ondansetrona tik pred anestetikom ali takoj po zaključku operacije. Druga možnost je, da se uro pred dajanjem anestetika daje večji peroralni odmerek ondansetrona. Izbira pacienta, postopek, ki se izvaja, in zdravnikov klinični prispevek bodo vplivali na izbrani režim. Pri otrocih se odmerek ondansetrona ponovno določi glede na to, za kaj se uporablja, nato pa se izračuna glede na telesno maso ali telesno površino.
Kot pri vseh zdravilih je lahko ondansetron kontraindiciran pri bolnikih z nekaterimi kliničnimi stanji in lahko medsebojno deluje z drugimi zdravili. Pred uporabo ondansetrona se je treba o vseh drugih zdravilih, vključno s homeopatskimi, dopolnilnimi zdravili ali zdravili brez recepta, posvetovati z zdravnikom, ki ga je predpisal. Razkriti je treba tudi nosečnost, želeno nosečnost in dojenje.
Tako kot vsako zdravilo ima lahko ondansetron neželene neželene učinke, o katerih se je treba posvetovati z zdravnikom, če se pojavijo. Predpisanega odmerka ondansetrona nikoli ne smete preseči. Če navzea in bruhanje nista nadzorovana s predpisanim odmerkom, je treba poiskati zdravniško pomoč.