Duloksetin je zdravilo selektivnega zaviralca ponovnega privzema serotonina (SSRI), ki se uporablja za zdravljenje depresije, generalizirane anksiozne motnje, fibromialgije, diabetične periferne nevropatije, kronične mišično-skeletne bolečine in sindroma prekomerno aktivnega mehurja. V nekaterih državah je na voljo le na zdravniški recept. Terapevtski odmerek duloksetina se običajno giblje od 40 do 120 miligramov (mg) na dan, vzet v deljenih odmerkih dvakrat na dan ali enkrat na dan za celotno količino. Zadosten odmerek duloksetina je tisti, ki ustrezno zdravi bolnikove simptome, hkrati pa se izogne – če je mogoče – večini stranskih učinkov. Specifična količina odmerka, ki doseže oba cilja, je odvisna od bolnikove diagnoze, teže, starosti, spola, življenjskega sloga, zdravstvene anamneze in trenutnega režima zdravljenja.
Bolezen, ki se zdravi, je prvi dejavnik, ki ga upoštevamo pri določanju ustreznega in ustreznega odmerka duloksetina. Za zdravljenje depresije se zdravilo običajno na začetku jemlje dvakrat na dan v skupnem odmerku 40 mg. Odmerek se lahko poveča glede na simptome depresije in neželene učinke, če obstajajo. Pri zdravljenju anksioznosti, fibromialgije, kronične bolečine v mišicah ali diabetične periferne nevropatije je začetni odmerek za odrasle običajno 60 mg na dan naenkrat. Odmerek duloksetina, večji od 120 mg na dan, je nenavaden in ni priporočljiv.
Pri določanju ustreznega odmerka tega zdravila se upoštevajo tudi bolnikova teža, starost in spol. Splošno pravilo je, da je treba bolnike s premajhno telesno težo začeti z nižjim odmerkom duloksetina kot bolniki s prekomerno telesno težo ali debelimi. Dajanje tega zdravila pri starejših zahteva tudi uporabo najnižjega možnega odmerka za dosego terapevtskih učinkov, saj ima ta populacija pogosto večjo pojavnost problematičnih stranskih učinkov. Pacientov življenjski slog – delovni ali upokojeni, aktiven ali sedeč – lahko določi, ali je stranski učinek, kot so nizek krvni tlak, omotica ali zamegljen vid, onesposobljen ali zgolj neprijeten.
Pri določanju zadostnega odmerka duloksetina je treba upoštevati tudi bolnikovo zdravstveno anamnezo in trenutni režim zdravljenja. Zloraba alkohola v anamnezi, hipertenzija, bolezen jeter ali ledvic lahko zahtevajo nižje odmerke duloksetina ali celo razmislite o alternativnih zdravilih. Začetek uporabe duloksetina v dveh tednih po uporabi zaviralcev monoaminooksidaze (MAO), kot so izokarboksazid, fenelzin, selegilin ali trailcipromin, je kontraindiciran. Poleg tega bolniki ne smejo uvesti duloksetina, če trenutno jemljejo linezolid, litij, triptofan, tramadol, sumatriptan, zolmitriptan ali rizatriptan, da bi se izognili življenjsko nevarnim interakcijam. Tudi običajna zdravila, dodatki ali spojine, kot so šentjanževka, acetaminofen in kofein, lahko ovirajo presnovo in izločanje duloksetina, zato se jim je treba izogibati.