Na odmerjanje benzodiazepinov vplivajo številni dejavniki, vključno s spremljajočimi zdravili, načinom dajanja in zdravjem bolnika. Zdravniki običajno predpisujejo zdravila glede na individualne potrebe, ob upoštevanju posebnih zahtev in stanja bolnika. Ta skupina zdravil ima pomirjujoč učinek, stranski učinki benzodiazepinov pa so omotica, sedacija in pomanjkanje telesne koordinacije.
Anksioznost, epileptične napade in nespečnost lahko zdravimo z benzodiazepini, ki se vežejo na nevrorektorje v osrednjem živčnem sistemu in zavirajo različne nevrotransmiterje. Jemanje benzodiazepinov z drugimi zdravili, ki vplivajo na centralni živčni sistem, poslabša učinke zdravila, kar lahko zahteva prilagoditev odmerka benzodiazepinov pri bolnikih, ki jemljejo antipsihotike ali zdravila za epileptične napade. Posamezniki morajo biti previdni pri jemanju benzodiazepinov z antihistaminiki in barbiturati ter ne smejo kombinirati benzodiazepinov z alkoholom.
Odmerjanje benzodiazepina se razlikuje glede na to, ali bolnik prejema zdravilo peroralno, intramuskularno ali intravensko (IV). Telo ne absorbira in kroži peroralnih zdravil tako hitro kot zdravila, ki vstopijo v krvni obtok takoj skozi IV. Benzodiazepini, ki se ne vežejo takoj na receptorska mesta, se kopičijo v maščobnih tkivih centralnega živčnega sistema in ostalega telesa. Bolniki z nižjimi ravnmi telesne maščobe od običajnih lahko občutijo povečanje neželenih učinkov zaradi večjih količin zdravil, ki krožijo v krvnem obtoku. Vitki bolniki potrebujejo nižji odmerek benzodiazepinov kot bolniki primerljive velikosti z več maščobnega tkiva.
Bolniki z ledvično ali jetrno okvaro ne morejo zlahka presnavljati in izločati zdravil, ki zvišujejo koncentracijo benzodiazepinov v krvi. Ti bolniki imajo terapevtske učinke zaradi nižjih odmerkov benzodiazepinov. Prav tako imajo starejši pogosto zmanjšano sposobnost presnove ali izločanja zdravil iz telesa. Učinkovit odmerek benzodiazepina pri starejših bolnikih je lahko za tretjino do polovico nižji kot pri mlajših bolnikih. Neželeni učinki benzodiazepina pri starejših pogosto vključujejo zmedenost ali prekomerno sedacijo.
Zdravniki običajno predpisujejo benzodiazepine za tesnobo ali kot pomirjevalo občasno ali kratkoročno, saj zdravila običajno postanejo navada. Nenadno prenehanje jemanja zdravila povzroči odtegnitev benzodiazepinov s simptomi, ki vključujejo krče v trebuhu, vedenjske motnje in konvulzije. Bolniki imajo lahko tudi halucinacije, kažejo psihotično vedenje ali imajo epileptične napade. Depresivni bolniki, ki jemljejo benzodiazepine, lahko doživijo poslabšanje simptomov, ki vključujejo samomorilne misli. Bolniki s simptomi depresije, anksioznosti ali panične motnje lahko zahtevajo zmanjšanje odmerka benzodiazepinov in skrben nadzor.
Posamezniki naj uporabljajo benzodiazepine le pod strogim nadzorom zdravnika. Benzodiazepini so varni za bolnike z ustrezno diagnozo, kar ne vključuje uporabe pri nosečnicah ali ženskah, ki nameravajo zanositi. Raziskave kažejo, da lahko benzodiazepini povzročijo različne prirojene okvare in tudi smrt nerojenih otrok. Ženske, ki načrtujejo dojenje, morajo biti enako previdne.