Vsak bolnik, pri katerem je bil diagnosticiran virus človeške imunske pomanjkljivosti (HIV), ne bo imel enake pričakovane življenjske dobe. Številni dejavniki lahko vplivajo na pričakovano življenjsko dobo HIV, vključno s kakovostjo zdravstvene oskrbe, ki jo prejme okuženi bolnik. Starost osebe, ko zboli za boleznijo, lahko vpliva tudi na pričakovano življenjsko dobo bolnika s HIV. Drug ključni dejavnik pri pričakovani življenjski dobi HIV je, ali ima bolnik simptome popolnega sindroma pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS).
Statistični podatki o virusu HIV so se močno spremenili, odkar je bil virus prvič prepoznan. Ko je AIDS prvič postal razširjen po vsem svetu, so bolniki z diagnozo bolezni imeli mračno prognozo. Skoraj vedno je veljala za smrtonosno bolezen. Čeprav še vedno ni znanega zdravila za virus, ki povzroča aids, je HIV mogoče nadzorovati z ustreznim medicinskim posegom in zdravljenjem. Kar zadeva pričakovano življenjsko dobo HIV, lahko pravilna zdravstvena oskrba in izbira življenjskega sloga izboljšajo prognozo in znatno podaljšajo pričakovano življenjsko dobo.
Eden od dejavnikov, ki vpliva na pričakovano življenjsko dobo HIV, je zgodnja diagnoza in zdravljenje. Nekatera zdravila lahko ustavijo razmnoževanje virusa. Preprečevanje razmnoževanja virusa HIV bistveno zmanjša tveganje, da bi okužena oseba zbolela za popolnim aidsom. AIDS je tisto, zaradi česar imunski sistem telesa oslabi in postane ranljiv za smrtno nevarne okužbe.
V nerazvitih državah, kjer bolniki z virusom HIV nimajo dostopa do zdravljenja te bolezni, je lahko pričakovana življenjska doba 50 odstotkov nižja kot pri drugih populacijah. Bolniki, ki so bili pred okužbo z virusom HIV slabega zdravja in niso poiskali ustrezne zdravstvene oskrbe, imajo lahko tudi krajšo pričakovano življenjsko dobo.
Pričakovana življenjska doba HIV se lahko skrajša pri bolniku z že obstoječim zdravstvenim stanjem, kot je rak. Na primer, če bi se terminalni bolnik z rakom okužil z virusom HIV, bi se njegova pričakovana življenjska doba najverjetneje skrajšala. Na pričakovano življenjsko dobo vplivajo tudi druga že obstoječa zdravstvena stanja, kot so bolezni srca.
Številni zdravniki in strokovnjaki za aids verjamejo, da lahko zelo aktivna protiretrovirusna terapija vpliva na pričakovano življenjsko dobo HIV. Te skupine zdravil lahko zavirajo razmnoževanje virusa in s tem podaljšajo bolnikovo življenje. Zdravila, ki se uporabljajo v tej obliki zdravljenja, pa pri nekaterih bolnikih predstavljajo tveganje za morebitne neželene učinke.
Na pričakovano življenjsko dobo HIV lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot je nezdrav življenjski slog. Kajenje, prekomerno pitje ali uporaba rekreativnih drog lahko skrajšajo pričakovano življenjsko dobo bolnika s HIV. Nasprotno pa lahko izbire zdravega načina življenja, kot sta pravilna prehrana in vsakodnevna vadba, podaljšajo pričakovano življenjsko dobo.