Kateri dejavniki vplivajo na gibanje BDP?

Na raven proizvodnje bruto domačega proizvoda (BDP) ali na gibanje BDP lahko vplivajo številni različni notranji in zunanji nacionalni dejavniki. Sem spadajo tehnološke inovacije, ki vplivajo na tržno vrednost blaga in storitev na uvozno/izvoznem trgu; družbeni trendi v družbi, kot so dvig stopnje pismenosti, rast prebivalstva in izboljšana demografija za delovno silo; in kulturnimi trendi, kot je stopnja porabe na prebivalca. Številni trendi BDP gredo z roko v roki tudi v smislu krepitve drug drugega in Kitajska je dober primer tega v 21. stoletju. Močna rast tehnoloških inovacij, potrošniške porabe in prebivalstva na Kitajskem je privedla do stopnje rasti BDP v višini 9.3 % v letu 2009 v primerjavi s povprečno le 3.3 % za preostali del svetovnega gospodarstva v tistem času. V zadnjih dveh stoletjih človeške zgodovine so se trendi BDP dvignili tudi v obdobjih obsežnih vojskovanj, na primer med prvo svetovno vojno, in s prihodom inženirskih dosežkov, ki so olajšali mednarodno trgovino, na primer z dokončanjem Panamske Kanal leta 1914.

Makroekonomija pogosto gleda na širok obseg dohodka in naložb v panogah ali družbah, da bi najprej razumela smer gibanja BDP. V industrializiranih državah prvega sveta ti ekonomski kazalniki pogosto temeljijo na proizvodnji in prodaji investicijskega blaga visoke vrednosti, kot so avtomobili, stanovanja in težka gradbena oprema. Proizvodnja teh dobrin v tako tradicionalnih sektorjih gospodarstva je neposredno povezana s podatki o brezposelnosti in obrestnimi merami, ki poganjajo trende v bančništvu in kapitalskih naložbah, skupaj pa jih je mogoče uporabiti kot hiter način za izračun gibanja nacionalnega BDP na četrtletni ravni.

Dolgoročne gibanje BDP je težje natančno izračunati, ker so poskus napovedovanja sprememb splošnega življenjskega standarda skupin prebivalstva v več generacijah družbe. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) s središčem v Franciji je skupina, ki poskuša spremljati svetovno trgovino in gospodarske razmere za 34 sodelujočih držav od Evropske unije do Severne Amerike, Japonske, Avstralije in drugih. Takšni izračuni vključujejo povprečno življenjsko dobo prebivalcev vsake države, pa tudi čas, namenjen prostim dejavnostim, ter bolj neposredne in takojšnje vplive na BDP, kot so zunanji dolg, naložbe v raziskave in razvoj ter skriti okoljski stroški, zaradi katerih lahko trenutne ravni BDP postanejo nevzdržne. za družbo, ko se onesnaževanje ali pomanjkanje virov povečuje.

Druga ključna komponenta sprememb v gibanju BDP temelji na Maslowjevi hierarhiji potreb, ki jo je promoviral Abraham Maslow, ameriški profesor psihologije iz 20. stoletja, ki je o tem pisal v svojem prispevku iz leta 1943 Teorija človeške motivacije. V bistvu hierarhija Maslowa navaja, da se družba, ko narašča bogastvo v družbi na splošno, osredotoča na potrebe po samouresničevanju, ki lahko vključujejo obsežne raziskovalne in inženirske projekte, kot je gradnja Panamskega kanala na začetku. svetovne vojne. Panamski prekop je sprva imel letni promet le do 1,000 ladij, vendar je od leta 2008 skozi prekop letno peljalo več kot 14,000 tovornih plovil.

Takšna Maslowjeva »okna gospodarske rasti«, kot jim pravijo, so bila začrtana za globalne dogodke v zadnjih 200 letih. Skoraj povsod je pred vsakim skokom v gibanju BDP navzgor sledila svetovna finančna panika in upad. To nakazuje, da rast BDP sledi družbenemu dojemanju gospodarske blaginje, ki temelji na trenutnih dogodkih, ki vplivajo na gibanje BDP tako kot surovi gospodarski podatki.

Sledenje nacionalnemu BDP v mnogih državah pogosto vključuje poskus merjenja zaupanja potrošnikov, saj lahko neposredno vpliva na stopnje potrošnje, tudi če taka prepričanja niso v skladu z realnostjo. Primer tega je raziskava delovno sposobnih Kanadčanov iz leta 1998, ki jih je prosila, naj svoje finančno stanje ali raven blaginje primerjajo s stanjem svojih staršev, ko so bili enake starosti. Le 44 % anketiranih Kanadčanov je menilo, da se je njihovo ekonomsko stanje izboljšalo kot pri starših, medtem ko je BDP na gospodinjstvo v Kanadi v zadnjih 60 letih dejansko narasel za 25 %, kar odraža veliko izboljšano raven povprečne gospodarske blaginje.

SmartAsset.