Na zaznavanje prostora ali zavedanje položaja osebe glede na druge predmete, ki zasedajo isto okolje, vpliva množica dejavnikov, vključno s petimi čutili, ki jih zaznavamo s pomočjo čutnih organov, ravnotežja in gravitacije. Vonji, prizori, otipne izkušnje in zvoki se zlijejo skupaj, da ustvarijo enotno dojemanje prostora, ki omogoča ljudem, da se usmerijo v svet in si ustvarijo razumevanje realnosti. Celo pogovorni stavek »dovolj blizu, da ga okusiš« nakazuje, da lahko okusni čuti vplivajo tudi na to, kako človek zaznava prostor. Poleg tega psihologi verjamejo, da je psiha še en dejavnik, ki izboljšuje zaznavanje prostora in omogoča ljudem, da izpolnijo podrobnosti o tistem, kar ni mogoče takoj izkusiti ali potrditi s konkretnimi čutili; tako je pri zaznavanju predmeta kot tridimenzionalnega. Tridimenzionalnosti ni mogoče videti z očmi, ki so binokularne in ne vidijo treh dimenzij predmeta, ne da bi oseba zasukala položaj ali zavrtila sam predmet in si zapomnila strani predmeta, ki jih trenutno ne vidimo.
Vizualna percepcija, ki se za zaznavanje videnega opira na mrežnico oči, naj bi bila glavni dejavnik, ki vpliva na zaznavanje prostora. Širina, višina, globina in oblike so med značilnostmi, ki jih določa pogled. Oči opazijo tudi, kateri predmeti v prostoru zasedajo določene ravnine; predmeti so lahko navpični glede na gledalca, vodoravni ali sagitalni. Fiziki navajajo gravitacijo kot vpliv, ki vpliva na to, kako blizu se predmet zdi ravnini.
Sight omogoča gledalcem, da določijo, ali je njihov položaj nad, pod ali ob mejnikih v prostoru. Dodaja tudi barvo tistemu, kar je zaznano v okolju. Končno, ta glavni vir zaznavanja prostora omogoča opazovanje interakcij med različnimi predmeti.
Drugi najpomembnejši dejavnik zaznavanja prostora je po študijah občutek za ravnotežje ali ravnotežje. Tudi pri slabi svetlobi ali v stanju popolne slepote lahko ravnotežje omogoči, da ugotovimo, katera pot je gor ali dol ali kje sta tla in nebo glede na telo. Sposobnost ohranjanja ravnotežja in mirovanja lahko omeji iluzije in izkrivljanja v zaznavanju prostora. Nasprotno pa lahko kinestetična izkušnja premikanja telesa povzroči, da so predmeti v prostoru videti manjši ali večji.
Vohalno zaznavanje in slušno zaznavanje sta odvisni od vonja nosu in sluha ušesa, kako blizu ali daleč so predmeti. V primeru slušne izkušnje lahko posebnosti, kot so odmevi in pridušeni zvoki, razkrijejo edinstvene podrobnosti o okolju. Tudi ko vsa čutila delujejo skupaj z gravitacijo, psiho in ravnotežjem za ustvarjanje prostorske zavesti, znanstveniki pravijo, da morajo ljudje še vedno presojati, popravljati in nenehno analizirati dražljaje, da bi preverili, ali je njihovo zaznavanje zanesljivo.