Izbruh mumpsa je posledica kombinacije dveh dejavnikov: narave bolezni in pomanjkanja imunizacije. Mumps je zelo nalezljiv in se zlahka širi od osebe do osebe. Če ima območje veliko populacijo necepljenih oseb, je verjetnost izbruha mumpsa večja. Izbruhi se običajno pojavijo pri otrocih, mlajših od 12 let.
Mumps običajno povzroči otekanje žlez slinavk, v redkih primerih pa je znano, da vpliva tudi na centralni živčni sistem, trebušno slinavko in moda. Okuženim z mumpsom svetujemo, da pijejo tekočino in na otekle žleze nanašajo vroče ali hladne obloge. Virus pogosto spremlja zvišana telesna temperatura, okužena oseba pa bo bolan do 10 dni. Za diagnosticiranje mumpsa je običajno dovolj preprost pregled oteklega območja, vendar se lahko opravi krvni test, da se izključijo druge bolezni.
Kot virusna bolezen je mumps zelo nalezljiv. Širi se v vlažnih tekočinah, podobno kot pri gripi ali prehladu, in oseba, okužena z mumpsom, jo lahko prenese na drugo osebo s kihanjem ali kašljanjem na to osebo. Bolezen je najbolj nalezljiva v prvem tednu simptomov, vendar okuženi posameznik ne bo imel simptomov približno 16 dni. Včasih se simptomi ne pojavijo skoraj mesec dni. Še preden se oseba začne slabo počutiti, je nalezljiva in lahko razširi bolezen na druge.
Cepivo proti mumpsu je bilo uvedeno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. To je najboljši način za preprečevanje izbruha mumpsa. Čeprav so posamezniki, ki so imeli mumps, imuni na mumps, je cepivo manj boleča metoda imunizacije. Cepivo proti mumpsu je treba dajati dvakrat, da je učinkovito. Večina ljudi prejme cepivo, ko so stari eno leto in ponovno med štirimi in šestimi leti.
V zgodnjih 2000-ih je bila domneva, da je cepivo proti mumpsu povezano z avtizmom, in mnogi starši so zavrnili cepljenje svojih otrok z imunizacijo proti mumpsu, ošpicam in rdečkam (MMR). V naslednjih letih se je povečalo število primerov izbruha mumpsa. Nadaljnje raziskave niso pokazale dokončne povezave med cepivom MMR in avtizmom.