Zakoni o pristojnosti skrbništva nad otroki se lahko razlikujejo od države do države. Vendar pa marsikje pri določanju pristojnosti za skrbništvo nad otroki upoštevajo nekatere iste dejavnike. Ti dejavniki pogosto vključujejo otrokovo prebivališče v šestih mesecih pred prvotnim postopkom skrbništva in skrbništva ter prebivališče staršev. Če je bil otrok zlorabljen ali postavljen v druge nevarne situacije, se lahko ti dejavniki upoštevajo tudi pri določanju pristojnosti.
Pristojnost je pomemben dejavnik v primerih skrbništva nad otroki. Če se eden ali oba starša preselita v nove jurisdikcije, se je lahko težko odločiti, kje naj poteka sojenje o skrbništvu in kateri zakoni o skrbništvu bodo veljali za primer. Poleg tega nekateri ljudje poskušajo svojo mobilnost izkoristiti za obravnavanje njihovih primerov glede skrbništva v jurisdikciji z ugodnejšimi zakoni ali celo za preselitev svojih otrok na novo lokacijo proti volji drugega starša. Zakoni o pristojnosti skrbništva nad otroki pomagajo preprečiti takšno zmedo in manevriranje.
Pogosto je pri določanju pristojnosti za skrbništvo nad otroki primarni dejavnik domača pristojnost otroka. Nekatere države na primer imenujejo otrokova domača jurisdikcija jurisdikcija, v kateri je živel šest mesecev pred začetkom novega postopka o skrbništvu. Na primer, če je otrok živel na jurisdikciji B eno leto in se preseli na jurisdikcijo C, bi jurisdikcija B običajno ohranila pristojnost za vse nove postopke skrbništva, dokler otrok ne bi živel na novi lokaciji šest mesecev. Po preteku šestih mesecev bi bila pristojnost C pristojna za povsem nove postopke.
Včasih odločanje o pristojnosti za skrbništvo ni tako preprosto kot določitev domače pristojnosti otroka. Na primer, oba starša se lahko preselita na različna mesta, zaradi česar je težje določiti pristojnost skrbništva. V takem primeru je lahko pristojen kraj, s katerim ima otrok ali eden od njegovih staršev pomembne povezave. Včasih pa takih povezav ni ali pa se ugotovi, da bi bilo v interesu otroka, da se zadeva sodi tam, kjer živi, tudi če tam ne živi že šest mesecev.
Ponekod je mogoče vzpostaviti pristojnost za nujne primere. To se lahko zgodi, na primer, ko je bil otrok zlorabljen ali zapuščen. V takem primeru se lahko v novem kraju stalnega prebivališča vzpostavi nujna pristojnost kot ukrep za zaščito ali skrb za dobro počutje otroka. To pa se lahko razveljavi, če drugi starš začne postopek v domači jurisdikciji.
Zakoni o pristojnosti skrbništva nad otroki so lahko zapleteni. Oseba, ki je stranka v postopku o skrbništvu in skrbništvu, lahko poišče pomoč odvetnika pri razumevanju zakonov svoje pristojnosti in tega, kako se uporabljajo v njegovem položaju. V nekaterih primerih lahko poskus izogibanja takšnim zakonom privede do izgube skrbništva.