Z izjemo centralne procesne enote (CPU) ima večina strojne opreme v računalniku dve številki, ki lahko pomagata določiti hitrost sistema. Prva številka je količina zagotovljenega vira, kot je prostornina trdega diska ali zmogljivost čipov pomnilnika z naključnim dostopom (RAM). Druga številka je hitrost, s katero strojna oprema deluje, kar lahko povzroči, da druge komponente v računalniku postanejo počasnejše, če je prenizka. Programska oprema določa tudi hitrost računalnika, natančneje, koliko programov – ali procesov – se izvaja v ozadju in jemlje računalniško moč in vire. Splošna hitrost računalnika je v veliki meri odvisna od tega, kako dobro delujejo vse komponente programske in strojne opreme skupaj.
V središču računalnika je CPE, ki je glavni procesor, ki izvaja večino operacij znotraj računalnika ali prenese naloge na druge komponente. Hitrejši kot je CPE, hitrejši bo računalnik v večini primerov, čeprav lahko drugi dejavniki ublažijo povečanje hitrosti računalnika. Predpomnilnik, ki je medpomnilnik med CPE in strojno opremo, kot je trdi disk, lahko povzroči, da CPE deluje počasi, če ni dovolj hiter, da bi podajal informacije v CPE ali jih hitro sprejel iz strojne opreme. Poleg tega vezja, znana kot vodila na matični plošči, služijo kot primarne poti za branje iz strojne opreme in morajo biti tako hitra kot CPE. Če te komponente niso sestavljene tako, da imajo komplementarne hitrosti, bo splošna hitrost računalnika počasnejša od pričakovane.
Velikost in hitrost RAM-a lahko vplivata tudi na hitrost računalnika. RAM se uporablja za shranjevanje informacij na mestu, do katerega je mogoče hitro dostopati, kar omogoča hitro delovanje programov in učinkovite izračune velikih podatkov. Tako kot druge komponente ima tudi RAM določeno hitrost, ki določa, kako hitro je mogoče prebrati in zapisati informacije. Če v sistemu ni zadostne količine RAM-a, bo računalnik začel uporabljati trdi disk kot navidezni RAM disk, do katerega se dostopa veliko počasneje.
Trdi disk računalnika, fizična naprava za shranjevanje, lahko vpliva na hitrost računalnika. Poleg hitrosti branja in pisanja ter količine razpoložljivega prostora, ki ga operacijski sistem uporablja za začasno shranjevanje pomnilniških strani iz RAM-a, lahko trdi disk trpi zaradi fragmentacije diska. Razdrobljenost diska se pojavi, ko informacije, kot je program ali dokument, niso shranjene na zaporednih pomnilniških lokacijah, temveč so razpršene po številnih področjih trdega diska. To pomeni, da mora pogon skočiti na več naključnih fizičnih lokacij, da sestavi eno datoteko, kar upočasni izvajanje. Redno defragmentiranje trdega diska lahko reši to težavo.
Nameščena programska oprema lahko tudi zmanjša hitrost računalnika. Ko se računalnik zažene, se nekateri programi in gonilniki naložijo v pomnilnik. Mnogi od teh so ključnega pomena za delovanje računalnika, nekateri pa niso in preprosto zasedajo pomnilnik, procesorske cikle in potencialno pasovno širino omrežja. Upravljanje količine procesov, ki se izvajajo v danem trenutku, in drugih programov, ki so morda v ozadju, lahko znatno poveča hitrost računalnika in sprosti dragocene vire za druge programe.