Dispraksija je nevrološka motnja razvojne koordinacije, ki je prisotna že od rojstva. Možgani vedo, kaj hočejo, da telo naredi, vendar imajo težave pri obdelavi signala za izvedbo dejanja. Pomembno je omeniti, da dispraksija nikakor ne vpliva na inteligenco otroka, ki ima diagnozo te motnje motoričnega načrtovanja. Vrste zdravljenja otrok z dispraksijo vključujejo govorno patologijo, delovno terapijo in fizikalno terapijo. Za odpravo motnje je pogosto potrebna več kot ena metoda zdravljenja.
Posebna vrsta potrebnega zdravljenja je v veliki meri odvisna od stopnje motnje in zgodnje diagnoze. Otroci z dispraksijo, ki so jim diagnosticirali že zelo zgodaj, se pogosto bolje odzovejo na zdravljenje kot tisti, ki jim ni bila diagnosticirana šele pozneje v življenju. Dispraksija je lahko prisotna v treh različnih oblikah: oralna, verbalna in motorična dispraksija. Te oblike so lahko prisotne ločeno ali v kombinaciji. Zdravljenje za vsako vrsto te motnje razvojne koordinacije se razlikuje.
Oralna dispraksija vključuje izvajanje negovornih zvokov in lahko ali pa tudi ne neposredno vpliva na sam govor. Otroci z oralno dispraksijo imajo težave z dejavnostmi, kot so pihanje, sesanje ali žvižganje. Ta oblika dispraksije lahko vpliva tudi na otrokovo sposobnost požiranja. Oralna motorična terapija se pogosto uporablja za zdravljenje oralne dispraksije. To lahko vključuje posebne vaje, namenjene izboljšanju koordinacije in moči ustnih mišic.
Otroci z verbalno dispraksijo se pogosto zdravijo z govorno patologijo, da bi izboljšali govorne motnje. Verbalna in oralna dispraksija sta zelo tesno povezani in se pogosto zdravita na skoraj enak način. Pri zdravljenju govorne dispraksije se uporabljajo tudi oralna motorična terapija in posebne vaje za krepitev mišic ustnic, čeljusti in jezika.
Motorična dispraksija se na splošno kaže z nezmožnostjo usklajevanja gibov ali hitrega odzivanja. Otroci z motorično dispraksijo imajo pogosto težave s prostorsko organizacijo, reševanjem problemov, navodili za obdelavo ali učenjem novih veščin. Motorno dispraksijo je mogoče zdraviti s fizikalno in delovno terapijo ali svetovanjem. Napredne metode zdravljenja, kot sta zvočna terapija in nevro-razvojna terapija, so bile učinkovite tudi pri zdravljenju otrok z dispraksijo.
V mnogih primerih otroci z dispraksijo trpijo tudi zaradi občutkov neustreznosti. Pogosto bodo imeli socialne in vedenjske težave kot posledica razvojne motnje. Pomembno je spodbujati in pomagati pri razvoju samozavesti pri otrocih z dispraksijo. Svetovanje je pogosto potrebno sredstvo za obravnavo teh težav.