Hiponatremija je potencialno življenjsko nevarno stanje elektrolitov, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Dejavniki življenjskega sloga in osnovna zdravstvena stanja bodo določili potek možnosti zdravljenja hiponatremije, ki se dajejo bolniku. Na primer, zmanjšanje porabe tekočine skupaj s povečanjem natrija se lahko uporablja za zdravljenje blagih do zmernih oblik hiponatremije. Po drugi strani pa hude in akutne oblike te bolezni običajno zahtevajo agresivne možnosti zdravljenja, ki lahko vključujejo hormonsko terapijo, zdravila in intravenske (IV) tekočine.
To stanje elektrolitov nastane, ko pride do neravnovesja med natrijem in vodo v telesu. Normalne vrednosti natrija v krvi so med 135 in 145 miliekvivalentov na liter (mEq/L ali 135-145 mmol/L); zdravljenje postane potrebno, ko koncentracija natrija pade pod 135 mEq/L (mmol/L). Pri blagi hiponatremiji vrednosti padejo med 130 in 135 mEq/L (mmol/L), medtem ko vrednosti od 125 do 129 mEq/L (mmol/L) kažejo na zmerno hiponatriemijo. Običajna metoda zdravljenja hiponatremije za blage do zmerne primere vključuje omejitev vode s 16.9 tekočinskih unč na 33.8 tekočinskih unč (500 do 1000 ml) na dan za dvig ravni natrija.
Ko ravni natrija padejo pod 125 mEq/L (mmol/L), se šteje za hudo in življenjsko nevarno. Za zdravljenje te hude hiponatremije se pogosto uporablja omejitev vode, skupaj z diuretiki in dodatkom fiziološke raztopine z IV dajanjem. Pomembno je omeniti, da lahko hitra in agresivna korekcija natrija vodi do osmotske demielinizacije, bolj znane kot krčenje možganov. Da bi se izognili osmotski demielinizaciji, je treba stopnjo zdravljenja hiponatremije omejiti na 12 mEq/L (mmol/L) v 24 urah in na manj kot 18 mEq/L (mmol/L) v 48 urah.
V nekaterih primerih se hormonsko zdravljenje s kortikosteroidi uporablja za zdravljenje hudih oblik hiponatremije, ki jih povzroča insuficienca nadledvične žleze ali sindrom neustreznega izločanja antidiuretičnega hormona (SIADH). Ko bolnikom z insuficienco nadledvične žleze izvedemo hormonsko zdravljenje, nadledvične žleze ponovno začnejo proizvajati hormone, ki pomagajo vzdrževati normalno ravnovesje elektrolitov. Podobno hormonsko zdravljenje za SIADH zmanjša prekomerno količino antidiuretičnega hormona (ADH), ki povzroča hiponatremijo.
Druga resna zdravstvena stanja, ki povzročajo hiponatremijo, vključujejo težave z ledvicami, jetrno cirozo in kongestivno srčno popuščanje. V vseh treh pogojih telo zadrži odvečno tekočino, zaradi česar se vsebnost natrija v krvi razredči. Zdravljenje hiponatremije zaradi zgoraj omenjenih težav vključuje skrbno izločanje odvečne tekočine z diuretiki in pravilno vodenje življenjskega sloga.
Športniki in zdravstveno ozaveščeni posamezniki lahko zaradi dejavnikov življenjskega sloga nenamerno razvijejo akutne in kronične oblike hiponatremije. Pri telesni dejavnosti se lahko športniki znajdejo v tem, da zaužijejo velike količine vode ali pa jih ne zaužijejo dovolj. Tako dehidracija kot prekomerno uživanje vode lahko povzročita akutno epizodo hiponatremije. Da bi se izognili visokemu vnosu natrija, nekateri posamezniki morda ne zaužijejo dovolj natrija. Skupaj z nizkim vnosom natrija in diuretičnimi pijačami lahko to vodi do kronične hiponatremije.