Okužba s hepatitisom B je glavni vzrok za kronično okvaro jeter, ki lahko povzroči življenjsko nevarno cirozo, rak ali popolno odpoved jeter. Virus, ki je odgovoren za okužbo, je znano težko zdraviti in trenutno velja za neozdravljivega, vendar so nedavne inovacije v medicini in kliničnem zdravljenju hepatitisa B bistveno izboljšale obete za bolnike s to boleznijo. Zdravljenje hepatitisa B lahko vključuje protivirusna zdravila, ki preprečujejo razmnoževanje virusnih celic, in zdravila z interferonom, ki krepijo obrambo imunskega sistema. Bolniki, ki so imeli velike zaplete zaradi dolgotrajne okužbe, bodo morda potrebovali presaditev jeter, da bi se izognili smrtnim zapletom.
Protivirusna zdravila so v večini primerov najučinkovitejša sestavina zdravljenja hepatitisa B. Običajna zdravila vključujejo adefovir, tenofovir, lamivudin in entekavir, ki se lahko jemljejo samostojno ali v kombinaciji. Takšna protivirusna zdravila se imenujejo zaviralci nukleozidne reverzne transkriptaze (NRTI) glede na način, kako se borijo proti virusu hepatitisa B. NRTI se vgradijo v virusno RNA in blokirajo delovanje encimov reverzne transkriptaze, kemikalij, ki so potrebne za razmnoževanje virusov in vdor v nova tkiva. NRTI so običajno zelo učinkoviti pri upočasnitvi napredovanja poškodb jeter in ga v nekaterih primerih dejansko obrnejo.
Večina bolnikov med zdravljenjem s hepatitisom B poleg protivirusnih zdravil dobi tudi interferon. Interferoni povečajo učinkovitost belih krvnih celic, saj se poskušajo boriti proti virusnim patogenom in jih ubiti. Medtem ko lahko protivirusna zdravila jemljemo peroralno vsak dan, se interferoni običajno dajejo z injekcijami enkrat do trikrat na teden. Bolnike, ki se dobro odzovejo na zdravila, bo morda treba zdraviti le nekaj mesecev, drugi pa lahko nadaljujejo s potekom zdravljenja dve leti ali dlje. Pri jemanju interferonov in NRTI se lahko pojavijo nekateri neprijetni stranski učinki, kot so slabost, izguba teže, utrujenost in zvišana telesna temperatura, zato bo morda moral zdravnik med zdravljenjem prilagoditi količine odmerka ali poskusiti z različnimi zdravili, da omeji negativne reakcije.
Presaditev jeter je potrebna le kot del zdravljenja hepatitisa B, kadar je že prišlo do večje, trajne okvare jeter. Bolniki, ki morajo opraviti postopke presaditve, so običajno hospitalizirani vsaj teden dni pred posegi in jim dajemo zdravila, ki zavirajo imunski sistem, da zmanjšajo možnosti zavrnitve organa. Po presaditvi bo oseba morda morala ostati v bolnišnici še nekaj dni za spremljanje in nato skozi vse življenje obiskovati redne zdravstvene preglede. Uvedene so specializirane smernice za prehrano, vadbo in zdravila, da bi pacientom zagotovili najboljše možne možnosti za okrevanje po posegih in preprečili zaplete s hepatitisom B v prihodnosti.