Obstaja več zdravil za raka debelega črevesa in danke, ki ciljajo na specifične napake, ki omogočajo rast in širjenje rakavih celic, vključno z bevacizumabom, kapecitabinom in panitumumabom. V mnogih primerih se ta zdravila kombinirajo za največjo učinkovitost. Na primer, običajen koktajl zdravil za kolorektalni rak vključuje fluorouracil, oksaliplatin in levkovorin. Za lajšanje stranskih učinkov kemoterapije se lahko predpišejo dodatna zdravila. Ciljna zdravila se običajno dajejo samo bolnikom z napredovalim stadijem bolezni in se lahko jemljejo med kemoterapijo ali samostojno.
Bevacizumab cilja na vrsto proteina, imenovanega VEGF, ki ga najdemo v številnih vrstah tumorjev. VEGF pritegne nove krvne žile v rakave celice. Prekinitev signala VEGF prepreči širjenje raka na druge dele telesa. Uporablja se za zdravljenje kolorektalnega raka in raka ledvic v kombinaciji z drugimi kemoterapevtskimi zdravili.
Kapecitabin je peroralno zdravilo in učinkovito protitumorsko zdravilo. Pogosto se uporablja za zdravljenje kolorektalnega in raka dojke. To zdravilo je antimetabolit, ki deluje tako, da upočasni in ustavi rast rakavih celic. Lahko vpliva na plodnost in povzroči slabost, mravljinčenje v rokah in nogah ter rane okoli ust.
Panitumumab je intravensko zdravilo, ki se daje bolnikom z metastatskim kolorektalnim rakom. Zavira rast rakavih celic, kar telesu omogoča, da jih popolnoma uniči. To zdravilo lahko vpliva tudi na rast normalnih telesnih celic, zato se lahko včasih pojavijo resni stranski učinki mesece ali leta po zdravljenju.
Običajno zdravilo za rak debelega črevesa in danke je fluorouracil, pogosto v kombinaciji z levkovorinom in oksaliplatinom. To intravensko zdravilo ovira delitev in rast rakavih celic. Leucovorin je derivat folne kisline, ki poveča učinkovitost fluorouracila, medtem ko oksaliplatin prekine rast rakavih celic. Skupaj sta ta zdravila znana kot FOLFOX, učinkovito zdravljenje kolorektalnega raka stopnje II in III, ki se je razširil na druge dele telesa.
Zdravniki lahko predpišejo tudi zdravila, ki se borijo proti stranskim učinkom zdravil proti raku debelega črevesa in danke in kemoterapije. Večina teh zdravil se daje za preprečevanje slabosti in bruhanja. Pogosti primeri so antagonisti serotonina, kot sta ondansetron in granisetron, pa tudi prometazin in metoklopramid.
Ciljna zdravila za kolorektalni rak niso med primarnimi možnostmi zdravljenja bolezni. Kirurgija se uporablja za zdravljenje zgodnjega, naprednega in invazivnega raka. Kemoterapija in obsevanje se pogosto kombinirata kot eno zdravljenje, odvisno od stopnje bolezni. Ciljna zdravila proti raku debelega črevesa in danke so pogosto rezervirana za najnaprednejše faze bolezni zaradi tveganja možnih stranskih učinkov in stroškov.
Vsi bolniki se ne bodo izboljšali z jemanjem ciljnih zdravil proti raku debelega črevesa in danke. Raziskovalci še niso ugotovili, kateri bolniki bodo imeli največ koristi. Zato bi morali zdravstveni delavci in bolniki pretehtati koristi in tveganje neželenih učinkov ter potencialno drage stroške jemanja teh zdravil.