Obstaja več možnih ugovorov na sojenju, ki jih lahko izjavi odvetnik. Odvetniki se lahko vmešajo, ko gre za vprašanje izrek ali ko se priča zastavijo namigljiva vprašanja. Med zaslišanjem je treba navesti le ustrezne informacije. Kadar je predložen vprašljiv dokaz ali pričanje priče, ki ni relevantno za zadevo, se lahko pojavi ugovor o ustreznosti. Če odvetnik ne poda pravočasnih ugovorov na sojenju, pogosto vodi do sprejetja potencialno škodljivih dokazov, če bi bili sicer morda zavrnjeni.
Govorice iz poslušanj so eden najpogostejših ugovorov na sojenju. Pogosto se zgodi, ko priča poda izjavo, ki podrobno opisuje, kaj je druga oseba verbalizirala zunaj sodne dvorane. Priča na primer običajno ne more pričati o tem, kar mu je nekdo, ki ni prisoten na sodišču, morda povedal prej. Priča pa lahko navede, katera dejanja je opazila.
Odvetniki morajo biti na splošno zelo previdni glede načina zasliševanja prič. Nasprotni zagovornik pogosto nasprotuje nasilnim vprašanjem. Pogosto obstajajo majhne razlike v formatu, a če jih vprašate nepravilno, se bodo verjetno pojavili ugovori na sojenju. Na primer: “Ob kateri uri je prispel toženec?” je primerna poizvedba, ker je nanjo mogoče odgovoriti na več načinov. Vprašanje samo po sebi ne vodi do odgovora, za razliko od “Ali ni res, da je obtoženi prispel ob polnoči?”
Ne glede na to, ali je odvetnik tožilec ali zagovornik, so vložki pogosto zelo visoki in odvetniki so pogosto pod velikim pritiskom. Včasih lahko nagovorijo pričo na tak način, da se to lahko šteje za bežanje. Nadlegovanje ali ustrahovanje priče z vzbujanjem sarkazma, dajanjem komentarjev, ki niso v obliki ustreznega vprašanja, ali ponavljanjem vprašanj, na katera je priča že odgovorila, bo verjetno povzročilo ugovore nasprotnega zagovornika na sojenju.
Da bi bil fizični dokaz ali pričanje dopusten, je treba ugotoviti njihov pomen za zadevo. Upoštevni ugovori se lahko nanašajo na prejšnja negativna dejanja obdolženca, ki nimajo nobene zveze s kaznivim dejanjem, za katerega je obtožen. Drug primer lahko vključuje izobrazbo ali družinsko zgodovino obtoženega. Včasih pa so te informacije pomembne za primer. V teh primerih lahko sodnik zavrne ugovore.
Vsakič, ko odvetnik izrazi ugovor, se sklep ali odločitev sprejme v zapisnik. Če sodnik odloči, da obstaja pravna podlaga za protest, bo vztrajen. Če ne, ga sodnik razveljavi. Ko je ugovor zavrnjen, se lahko uvede fizični dokaz ali pa se pričanje prič običajno dovoli nadaljevanje.