Večina naložb nosi s seboj element tveganja in kapitalski trg ni izjema. Tveganja, ki so neločljivo povezana z različnimi vrstami naložb, so običajno edinstvena za to določeno panogo, tveganja, povezana s kapitalskim trgom, pa so posledica dejavnikov, ki sestavljajo to posebno vrsto naložbe. Kot taka različne vrste tveganj kapitalskega trga vključujejo tveganja podjetja ali panoge, tveganja s samega trga, tveganja zaradi neplačila, ki so značilna za imetnike zadolžnic, tveganja, ki so posledica vladnih predpisov, in tveganja, ki jih je mogoče pripisati učinki inflacije.
Pri analizi tveganja kapitalskega trga je eno izmed tveganj, ki ga je treba upoštevati, tržno tveganje, ki je posledica splošnega upada delniškega trga kot celote, v nasprotju z osamljenimi dejavniki oziroma žepi trga. Takšen upad lahko povzročijo številni dejavniki, učinek pa je padec na delniškem trgu, kar bo vplivalo na vlagatelje na vseh področjih. Nasprotje te vrste splošnega zniževanja cen na borzi je tveganje podjetja, ki je strogo omejeno na določeno podjetje, v katerega je vlagatelj morda vložil nekaj denarja. S to vrsto tveganja je povezano panožno tveganje, ki vpliva na podjetja v posamezni panogi. Primer takega tveganja panoge bi lahko bilo znižanje splošne vrednosti delnic v avtomobilski industriji zaradi neke vrste krize, ki bi se lahko zgodila v takšni panogi.
Druga vrsta tveganja na kapitalskem trgu je kreditno tveganje, ki zadeva tiste, ki imajo neko obliko zadolžnice. Takšne naložbe se običajno izvajajo v dobri veri, brez zavarovanja in preprosto temeljijo na prepričanju vlagatelja v sposobnost podjetja ali državnega subjekta, da odplača posojilo v skladu s pogodbo. Ko bodo ti subjekti naleteli na kakšno obliko težav, ki jim otežuje vračilo denarja v skladu z navedenimi pogoji, bo to predstavljalo obliko tveganja na kapitalskem trgu. Če se vztrajno naraščanje inflacije v gospodarstvu ne zmanjša, lahko vlagatelj utrpi izgube zaradi dejstva, da bo inflacija izničila vse dobičke. Prav tako lahko tisti, ki vlagajo v podjetje ali industrijo ob napačnem času, na primer, ko se plima obrne proti dobičkonosnosti ali ustreznosti izdelkov iz te panoge, lahko povzroči tveganje na kapitalskem trgu, ki lahko povzroči izgube.