Ljudje, ki imajo tako slabo telesno podobo, da to slabo vpliva na njihovo življenje, imajo lahko telesno dismorfno motnjo (BDD). To pogosto vključuje obsedenost z eno ali več zaznanimi pomanjkljivostmi v svojem videzu, zaradi česar je težko normalno delovati v življenju. Ena najpogostejših vrst testov telesnih dismorfnih motenj je fizični pregled, med katerim lahko zdravnik preveri, ali je pacient v dobrem fizičnem zdravju. Zdravniki lahko opravijo tudi psihološki pregled, da ugotovijo misli in občutke za motnjo. Poleg tega je lahko bolnikom na voljo samotestiranje BDD, čeprav ga običajno ni mogoče uporabiti za diagnosticiranje stanja.
Ena prvih vrst testov telesnih dismorfnih motenj je fizični pregled, s katerim se prepričamo, da je pacient v dobrem splošnem zdravstvenem stanju. Čeprav se to v glavnem šteje za duševno stanje, nekateri bolniki svoje občutke izražajo s fizičnimi dejanji, kot so plastična operacija, nezdravo hujšanje ali prekomerna vadba. Zaradi tega se pogosto preverjajo višina, teža in krvni tlak, v laboratoriju pa se lahko opravi popolna krvna slika (CBC). Poleg tega lahko nekateri zdravniki preverijo pravilno delovanje ščitnice, pa tudi zlorabo drog in alkohola, ker lahko te fizične težave prispevajo k duševnim stanjem, kot je telesna dismorfna motnja.
Običajno velja, da zdravnik zahteva psihološko testiranje, preden postavi diagnozo BDD. Takšni testi telesnih dismorfnih motenj pogosto vključujejo zdravnika, ki vpraša, kako dolgo obstajajo simptomi in koliko vplivajo na vsakdanje življenje. Mnogi zdravniki tudi vprašajo paciente za njihove splošne misli o zadevi, včasih vključno s tem, kaj je po njihovem mnenju povzročilo težavo, ali ali mislijo, da sploh imajo težavo. Poleg tega večina testov psiholoških telesnih dismorfnih motenj vključuje spraševanje bolnikov, ali so pomislili na samomor, ker to stanje pogosto vodi v depresijo in občutek nemoči.
Nekateri bolniki niso prepričani, ali se njihove misli štejejo za telesno dismorfno motnjo, zato nekatera spletna mesta ponujajo domači test. Testi telesnih dismorfnih motenj, ki jih bolniki lahko opravijo na spletu, ne morejo uradno postaviti diagnoze nikomur, lahko pa pomagajo spodbuditi prizadete ljudi, da obiščejo zdravnika za diagnosticiranje in zdravljenje. Takšni testi običajno vključujejo vrsto vprašanj, ki sprašujejo, koliko časa pacienti preživijo v skrbi za svoje fizične pomanjkljivosti, kako to vpliva na njihovo življenje in kaj so storili glede svojih misli. Bolnike lahko nato napotimo, da poiščejo pomoč pri zdravniku, če njihovi odgovori spadajo v kategorijo, ki kaže na težavo.