Ohranjanje hrane sveže in varne pred mikroorganizmi je izziv že od začetka človeške civilizacije. Napredek v tehnologiji konzerviranja hrane je ljudem omogočil, da hranijo hrano v svojih hladilnikih in shrambah dlje časa, ne da bi se pokvarila. Nekatere tehnike konzerviranja, kot sta soljenje in dekapiranje, obstajajo že stoletja, medtem ko novejši napredek, kot so konzerviranje, zamrzovanje in vakuumsko pakiranje, obstaja šele od industrijske revolucije. Med temi procesi se hrani pogosto dodajajo organski in kemični konzervansi, ki pomagajo podaljšati rok uporabnosti ter ohraniti prvotni okus in teksturo.
Pred razvojem sodobne tehnologije so ljudje uporabljali osnovno tehnologijo konzerviranja hrane, da se hrana ne pokvari čez zimo ali med dolgimi potovanji. Soljenje ali sušenje, včasih v kombinaciji s dimljenjem, je bilo uporabljeno za zaustavitev rasti škodljivih bakterij na kosih mesa. Sušenje s soljo se še vedno uporablja za ohranjanje izdelkov iz svinjine, kot je pršut. Tehnike za vlaganje ali slajenje uporabljajo slano vodo in kis, da se zelenjava, sadje in meso ne pokvarijo.
Dehidracija je še ena zgodnja vrsta tehnologije konzerviranja hrane, ki se še vedno uporablja v sodobni dobi. Tradicionalno sušenje je temeljilo na naravni sončni svetlobi in vetru, da bi odstranila vlago iz živil in preprečila razvoj bakterij. Sodobna dehidracija uporablja grelnike in ventilatorje za pospešitev procesa in razširitev tehnologije na različne vrste hrane.
Konzerviranje je bilo razvito v prvi polovici 19. stoletja in se od takrat uporablja za podaljšanje roka uporabnosti različnih živil. Ta tehnologija konzerviranja živil ostaja pomemben način za zaščito vseh vrst pokvarljivih izdelkov pred kvarjenjem. Konzerviranje lahko izvajate doma, da ohranite pridelke čez zimo, ali v večjem obsegu v proizvodnem obratu, znanem kot tovarna konzerv. Med postopkom konzerviranja se hrana kuha, da uniči vse škodljive bakterije, nato pa se zapre v nepredušno posodo, da se ne pokvari. Pravilno zaprte pločevinke lahko ohranijo hrano varno za uživanje več mesecev ali let.
Razvoj električne energije je omogočil razvoj in širjenje nove tehnologije konzerviranja hrane po industrializiranih območjih. Zamrzovanje in hlajenje omogočata trgovcem z živili, da potrošnikom prodajajo različne izdelke, pripravljene za uživanje, in potrošnikom omogočata, da sveža hrana in ostanki ostanejo varni dalj časa. Veliko mesa, zelenjave in sadja je mogoče v določeni obliki zamrzniti in ohraniti velik del svojega okusa in teksture.
Vakuumsko pakiranje je relativno nova tehnologija konzerviranja hrane, ki vključuje zapiranje živila in nato izčrpavanje morebitnega ostanka zraka v embalaži. Škodljive bakterije potrebujejo kisik za rast, zato vakuum pomaga ohranjati hrano svežo dlje časa. Vakuumsko pakiranje je mogoče kombinirati tudi z drugimi tehnikami ali konzervansi za dodatno podaljšanje roka uporabnosti.