Večina tehnik zmanjševanja stresa se osredotoča na boj proti fiziološkim odzivom na akutni ali kronični stres. Meditacija, vizualizacija in vadba pomagajo v boju proti negativnim fiziološkim učinkom kroničnega stresa. Pogovorna terapija in spreminjanje vedenja pomagata posamezniku pri soočanju s stresnimi situacijami in se izognemo čustveni in fizični škodi, ki jo povzroči preobremenjen sistem. Z zniževanjem ravni stresnih hormonov in spodbujanjem telesa, da se vrne v stanje brez stresa, najučinkovitejše tehnike zmanjševanja stresa preprečujejo negativne učinke čustvenega, fizičnega ali duševnega stresa na zdravje.
Kronični stres je dobro uveljavljen dejavnik tveganja za številne pogoste zdravstvene težave. Bolezni srca, sladkorna bolezen, razjede, zloraba substanc in različne motnje duševnega zdravja se pogosto pojavljajo pogosteje in resneje pri zelo obremenjenih posameznikih. Študije so pokazale, da k tem motnjam ne prispeva narava stresne situacije, temveč individualno zaznavanje in odziv na stresorje, kar kaže, da se je mogoče proti negativnim učinkom stresnih situacij učinkovito boriti z izvajanjem učinkovitih tehnik zmanjševanja stresa.
Telo se običajno na stres odzove z odzivom na boj ali beg. To običajno vključuje povečanje srčnega utripa, utripa dihanja in krvnega tlaka ter izločanje hormona adrenalina. Ko stresna situacija mine, temu odzivu sledi sprostitveni odziv in vrnitev v normalno stanje. Pri kroničnem stresu je sproščujoči odziv odsoten, kar sproži sproščanje zalog energije in izločanje stresnega hormona kortizola.
Kombinirani učinki znižanih energetskih virov in povišane ravni kortizola lahko vplivajo na imunski sistem. Oslabljen imunski sistem lahko poveča pojavnost manjših bolezni in sčasoma povzroči povečano tveganje za resne bolezni. Učinkovite tehnike zmanjševanja stresa delujejo v boju proti tem fiziološkim učinkom, tako da zmanjšajo dihanje in srčni utrip, uvedejo sprostitveni odziv in učijo učinkovitih strategij za obvladovanje naravnega odziva na stres.
Meditacija je ena najpogostejših, učinkovitih in cenovno dostopnih tehnik zmanjševanja stresa. Med meditacijo se posameznik nekritično osredotoča na en sam predmet, besedo ali zvok. Z osredotočanjem pozornosti na dihanje, plamen sveče, rožo ali mantro, se izvajalec meditacije nauči zavedati misli, ne da bi jih te zaužile, in živeti v trenutku. To ima prednost pri preprečevanju vzponov in padcev čustev, ki so povezani s stresnim stanjem.
Vizualizacija lahko ustvari sproščujoč oddih od stresne situacije. Če si vzamete trenutek v mirnem kraju in si zamislite mirno okolje ali idejo, lahko oseba pod stresom spodbudi sprostitveni odziv in premaga številne fiziološke učinke stresa. Podobna tehnika, samohipnoza, izkorišča sproščeno in sugestivno stanje, ki ga povzroči vizualizacija, da v zavest vstavi pozitivne ideje. Vizualizacija in samohipnoza se uspešno uporabljata v zdravstvenih okoljih za pripravo pacientov na operacijo ali za dopolnitev učinkov kemoterapije.
Joga in druge oblike vadbe spodbujajo sproščanje endorfinov, naravnih hormonov, ki lajšajo bolečine in povečujejo čustveno počutje. Joga uporablja tudi uporabo osredotočenega dihanja in ima podobne psihološke učinke kot meditacija. Kardiovaskularna vadba je morda ena najučinkovitejših tehnik za zmanjševanje stresa, saj zagotavlja izhod za energijo, ki jo sprošča adrenalin med odzivom boja ali bega, povezanim s stresnimi situacijami.
Pogovorna terapija in spreminjanje vedenja naučita kronično obremenjenega posameznika, da se spopade s stresom, tako da zmanjša odziv na boj ali beg in zavestno sproži odziv sproščanja. Pozitiven samogovor in zavračanje negativnih misli sta miselni strategiji za spreminjanje čustvenega in mentalnega dojemanja stresnih situacij. Posamezniki s kroničnim stresom se lahko naučijo zmanjšati stres preprosto tako, da se izogibajo stresnim ljudem ali okoliščinam. Zavedanje o fizioloških odzivih na stres in ustreznih tehnikah obvladovanja lahko učinkovito zmanjšajo negativne posledice za zdravje in dobro počutje.