Igralna terapija se lahko uporablja kot potrditveno ocenjevalno orodje, ki otrokom omogoča, da varno razkrijejo svoje čustvene, razvojne ali psihološke težave, in tudi kot terapevtsko orodje za pomoč otrokom pri premagovanju njihovih težav. Glavne tehnike igralne terapije so risanje in slikanje, glina, glasba, igra s peskom, terapevtsko pripovedovanje zgodb, lutke, ustvarjalna vizualizacija in terapevtske družabne igre. Nekatere pogoste težave, ki se ocenjujejo in zdravijo s tehnikami terapije z igro, so hiperaktivna motnja pomanjkanja pozornosti (ADHD), anksioznost, motnje vedenja in obvladovanje jeze.
Prve tehnike igralne terapije, ki se pogosto uporabljajo pri otroku, sta risanje in slikanje. Pri tej tehniki otrok dobi prazno stran, na kateri lahko ustvari, kar hoče, in pogosto razkrije veliko svojih notranjih skrbi in skrbi. Risanje in slikanje je dragoceno orodje za ocenjevanje igralne terapije, ki terapevtom omogoča, da otroku pomagajo dobesedno risati povezave med tem, kar ustvarja, in samim seboj. Glasba deluje na približno enak način, saj otrokom omogoča, da izrazijo svoja čustva in manipulirajo s svojimi občutki z energijo glasbe. Oblikovanje in manipuliranje z glino omogoča otrokom, da zgradijo in celo uničijo, kar so naredili, z uporabo gline izženejo ali fizično manipulirajo s svojimi čustvi.
Ena najpogostejših tehnik igralne terapije je uporaba zgodbe, ki je osnova igre s peskom, terapevtskega pripovedovanja in lutkarstva. Igra s peskom vključuje izbiro miniatur za manipuliranje v svetu pladnja s peskom, ki ga lahko otrok ustvari in nadzira. Terapevt lahko s poslušanjem zgodbe in delom z otrokom na poteku zgodbe otroku pomaga pri izražanju čustev in delu skozi svoja čustva. To isto tehniko je mogoče uporabiti pri terapevtskem pripovedovanju zgodb, med katerim se pripoveduje zgodba, ki se nanaša na otrokova vprašanja, tako da je mogoče raziskati čustva z uporabo namišljenih likov in nadzorovati pozitiven izid. Lutke so še ena metoda za otroka ali terapevta, ki deluje za otroka, za varno raziskovanje situacije in nadzor nad izidom ali raziskovanje različnih izidov.
Nekateri otroci potrebujejo strukture in pravila za varno raziskovanje svojih občutkov, terapevtske družabne igre pa so ena od tehnik igralne terapije, ki tem otrokom omogoča bolj strukturirano vrsto raziskovanja. Igre so zasnovane tako, da posnemajo situacijo v resničnem svetu in otroku omogočajo varen nadzor nad izidom. Ustvarjalna vizualizacija je tehnika igralne terapije, pri kateri otroka vodijo k vizualizaciji pozitivnih izidov za težke in morda celo jezno izzivalne situacije. Ta tehnika je koristno orodje, ki se ga učijo otroci na terapiji z igro in se včasih izvajajo sami ali s starši doma.