Vpisni testi na fakultete so standardizirani testi, ki jih opravljajo srednješolci in tisti, ki želijo obiskovati visokošolsko univerzo. Rezultate testov univerze uporabljajo za ugotavljanje temeljnega znanja študenta in napovedovanje njihovih prihodnjih akademskih dosežkov. Dve glavni vrsti sprejemnih izpitov na kolidž v Združenih državah Amerike sta izpit za šolsko usposobljenost (SAT) in izpit za testiranje na ameriških kolidžih (ACT). V drugih delih sveta se bodisi nacionalni izpiti izvajajo v srednji šoli, številne univerze pa imajo tudi svoje posebne izpite za sprejem.
Glede na zahteve za sprejem na univerzo, ki jo oseba želi obiskovati, bo srednješolec opravil ACT ali SAT. SAT ima deset časovno določenih odsekov, ki preverjajo matematične sposobnosti, bralno razumevanje in pisanje. Vsak razdelek je sestavljen iz vprašanj z več možnostmi, razen dela pisnega izpita, ki od študenta zahteva, da v 25 minutah dokonča esej, v katerem argumentira svoje stališče. Ta test traja skoraj štiri ure in je na voljo sedemkrat skozi vse leto. Najvišja ocena, ki jo lahko dosežete, je 2400.
Druga vrsta sprejemnih testov na fakulteto je izpit ACT. ACT testira angleščino, matematiko, branje in naravoslovje, ima pa tudi izbirni del eseja. Izpit ACT traja manj kot štiri ure in zahteva predhodno prijavo za enega od šestih, če je na voljo skozi vse leto. Za razliko od SAT, ACT ne šteje napačnih odgovorov v skupni rezultat. Najvišja možna ocena, dosežena na ACT, je 36, študenti pa lahko ponovno opravljajo test do 12-krat in pošljejo samo najvišjo oceno na univerzo ali visokošolski zavod po svoji izbiri.
V delih Azije se sprejemni izpiti razlikujejo glede na državo in včasih regijo. Kitajski srednješolci bodo pred prijavo na visokošolske ustanove opravljali sprejemni izpit za National College, znan tudi kot Gao Kao. Na Japonskem študenti opravljajo izpit National Center za sprejem na univerzo. Za sprejem na fakulteto v Južni Koreji je za sprejem na univerzo potreben zelo konkurenčen in težak preizkus šolskih sposobnosti. V Indiji imajo fakultete in sprejem v posebne programe posamezne standarde in rezultate testov, ki jih zahtevajo, včasih pa bo vsaka provinca imela poseben test za vstop v državne šole.
V evropskih državah so nacionalni sprejemni testi potrebni za vstop na univerzo. Univerze v Združenem kraljestvu običajno izvajajo svoje lastne sprejemne izpite na fakultete, nekatere pa zahtevajo le, da imajo študentje dokončane kvalifikacije za napredno raven (A-level) ali napredno podporno podjetje (AS). V Franciji je za pridobitev diplome, ki potrjuje, da je študent končal srednješolski študij, opravljena matura. Abitur je zaključni izpit v Nemčiji, Estoniji in na Finskem, ki študentom zagotovi spričevalo za obisk visokošolskih izobraževalnih objektov ali za prijavo na poklicno vajeništvo.