Podjetjem in potrošnikom je na voljo veliko različnih vrst sistemov kamer. Med najpogostejšimi so digitalna kamera, brezžična kamera in nadzorni sistemi kamer. Vsaka vrsta služi drugačnemu namenu in ima svoje edinstvene prednosti.
Sistemi digitalnih kamer se običajno uporabljajo za mikroskopijo v laboratorijih, na medicinskih in farmacevtskih področjih ter v različnih industrijskih podjetjih. Ti sistemi so lahko zelo dragi, nekateri stanejo deset tisoč ameriških dolarjev. To višjo ceno na splošno pripisujejo prisotnosti specializiranih makro objektivov in bliskavic ter drugih funkcij, ki jih običajno ne najdemo v digitalnih fotoaparatih, usmerjenih v potrošnike.
Sistemi brezžičnih kamer imajo široko paleto uporabe. Najpogostejša uporaba pa je spremljanje lokacije zaradi varnosti. Ti sistemi ponavadi ponujajo vrsto inovativnih funkcij, vključno z možnostjo upravljanja kamere iz osebnega računalnika. Ko ga uporablja, lahko uporabnik prilagaja nastavitve in celo gleda video posnetke kar na svojem računalniku, ne glede na fizično lokacijo kamere. To se običajno doseže z uporabo programskega vmesnika, ki uporabniku omogoča spletni dostop do sistema.
Sistemi za nadzor kamer so morda najbolj znani od vseh sistemov kamer. V bistvu obstajata dve vrsti nadzornih kamer – analogne in kamere z internetnim protokolom (IP). Čeprav si prizadevata izpolnjevati iste splošne cilje spremljanja in varnosti, se ti dve vrsti sistemov precej razlikujeta.
Velika večina sistemov za nadzor kamer na trgu je tradicionalna analogna različica. Ta tip sistema je na splošno sestavljen iz leče, čipa za digitalno obdelavo signalov (DSP) in ohišja. Sama kamera je s kabli povezana z digitalnim videorekorderjem (DVR), ki snema video posnetke na vgrajen trdi disk. DVR je tisti, ki stisne, pretvarja in pretaka video vsebino, ki jo zagotavlja vsaka kamera, nameščena v sistemu.
Sistemi IP kamer so naprednejši od analognih, saj uporabljajo internetni protokol za prenos podatkov. Glavna razlika je v tem, da vsaka kamera, nameščena v sistemu, opravlja funkcije DVR-ja. To vključuje stiskanje, pretvorbo in pretakanje prek omrežne povezave. Druga razlika je v tem, da je ta tip sistema običajno povezan z osebnim računalnikom ali omrežnim videorekorderjem (NVR), ki snema stisnjene video podatke, namesto da bi bil povezan z DVR.
Ko gre za sisteme kamer, lahko zainteresirani izbirajo med številnimi vrstami in blagovnimi znamkami. Nekateri so preprosti, drugi pa so sofisticirani in ponujajo naprednejše funkcije. Poznavanje razlike v teh sistemih lahko kupcu pomaga ugotoviti, kateri je pravi za njegove posebne potrebe.