Katere so različne vrste samopoškodovanja?

Zdravljenje samopoškodb je prilagojeno potrebam vsakega posameznika. Terapevt bo začel delati ena na ena s pacientom, ki se samopoškodovati, da bi razumel razloge za vedenje in odkril strategijo, ki bi jo bolnik uporabljal namesto samopoškodovanja. Zdravljenje pogosto vključuje terapijo in lahko vključuje zdravila. Čeprav je za vsako osebo različno, je zdravljenje samopoškodovanja na splošno učinkovito, ko oseba prepozna potrebo po zamenjavi destruktivnih vedenj s tistimi, ki ne povzročajo poškodb.

Prvi korak k vsakemu uspešnemu načrtu zdravljenja samopoškodb je, da pacient prepozna težavo. Bolniki, ki si ne želijo prenehati škodovati, se lahko podvržejo terapiji, da razpravljajo o svojih razlogih za nadaljevanje vedenja. Če je samopoškodba resna in predstavlja tveganje za zdravje in varnost pacienta, bo morda potrebno začasno bivanje v psihiatrični bolnišnici. Ko je pacientu zagotovljena varnost, se lahko bolnik vrne domov in začne s terapijo pri zdravnikih, ki so usposobljeni za zdravljenje samopoškodb.

Pri nekaterih bolnikih so lahko motnje v duševnem zdravju vzrok samopoškodovanja. Lahko so depresivni ali trpijo zaradi generalizirane anksiozne motnje ali drugih bolezni, ki ustvarjajo zaznano potrebo po samopoškodovanju. Bolniku z eno od teh motenj se lahko dajo zdravila na recept, ki pomagajo nadzorovati simptome. Vendar pa se vsi bolniki ne poškodujejo zaradi motnje v duševnem zdravju.

Terapija je glavni poudarek zdravljenja samopoškodb. Pacienti lahko delajo posamezno s terapevti ali v skupinski terapiji. Namen terapije je pomagati pacientu ugotoviti, katera stanja vodijo do občutka potrebe po škodi, da je vedenje mogoče predvideti in se izogniti.

Učenje novih vedenj je še ena sestavina zdravljenja samopoškodb. Terapevti bodo sodelovali s pacienti, da bi našli ustrezne zamenjave za vedenje, ki so prilagojene potrebam pacienta. Bolnike, ki se samopoškodujejo zaradi anksioznosti, lahko prosimo, naj poskusijo s toplimi kopelmi ali poslušajo tiho glasbo kot alternativno vedenje, medtem ko lahko bolnike, ki se samopoškodujejo zaradi jeze, prosijo, naj poskusijo z vadbo ali hrupom kot načinom za lajšanje čustvo.