Na splošno je retorika umetnost prepričevanja druge osebe, da nekaj naredi ali da ima določeno mnenje. Obstajajo številne taktike ali retorične strategije, ki se lahko uporabijo za pomoč pri prepričevanju. Najbolj znane med njimi so Aristotelove tri vrste pozivov – logos, etos in patos. Obvladovanje tehnik za uporabo teh strategij lahko pomaga piscem in govorcem oblikovati svojo retoriko na načine, ki bodo najbolj prepričljivi za njihovo občinstvo.
Logos je grško za »logika«. Logična privlačnost pogosto predstavlja in analizira objektivne podatke, pogosto z razlago vzrokov in posledic. Na primer, če oseba piše članek o globalnih podnebnih spremembah, lahko predstavi informacije o povprečnih svetovnih temperaturah in krčenju polarnih ledenih pokrovov. Pisatelj lahko nato nadaljuje z analizo, kaj je povzročilo podnebne spremembe in kakšne posledice bi lahko imele podnebne spremembe.
Ko uporabljajo logiko kot eno od retoričnih strategij, morajo biti pisci in govorci previdni, da se izognejo logičnim zmotam. Izjava, ki se morda zdi razumna, vendar v resnici ni, naj bi vsebovala logično zmoto. Nekateri znanstveniki so na primer trdili, da so lahko podnebne spremembe dejavnik, ki je povzročil izumrtje dinozavrov. Ne bi bilo smiselno reči, da so podnebne spremembe povzročile izumrtje dinozavrov, saj bi povzročile tudi izumrtje ljudi. To je zmota, znana kot prenagljena posplošitev – če se pravi, da je imel dogodek enkrat določen izid, da bo imel vedno enak izid.
Druga Aristotelova retorična strategija je ethos, kar pomeni »etika«. V retoriki je etični poziv najpogosteje tisti, ki ugotavlja značaj ali verodostojnost osebe, ki trdi. To lahko vključuje, da pisatelj ali govornik predstavi svoje kvalifikacije, na primer doktorat iz okoljskih študij, ali razloži, zakaj mu je mar za okolje. Drug dober način za vzpostavitev verodostojnosti pri občinstvu je preprosto predstaviti argument na način, ki je lahko razumljiv in brez dejanskih ali slovničnih napak. Občasno lahko etos pomeni tudi poziv k etični ali moralni odgovornosti občinstva, da ukrepa v zvezi z zadevo.
Patos je retorična strategija, ki pritegne čustva občinstva. Eden od zelo učinkovitih načinov za to je zagotavljanje posebnih primerov poleg posplošitev. Na primer, pripovedovanje o tem, kako je ribiško podjetje določene družine propadlo zaradi podnebnih sprememb, bi pritegnilo čustva poslušalca bolj kot statistika o dohodku, izgubljenem zaradi podnebnih sprememb. Pripoved, slike in senzorični opisi so posebne vrste retoričnih strategij, ki lahko zagotovijo čustveno privlačnost.