Katere so različne vrste refleksnih športov?

Obstajajo tri glavne vrste refleksnih športov ter številne različne vpletene gibe in vaje, ki igrajo tudi vlogo. Športi, ki vključujejo fizični stik z žogo ali drugo igralno napravo, kot je pak, so najpogostejši in predstavljajo najširšo kategorijo. Pri tovrstnih športih se morajo igralci zanašati ne le na svojo koordinacijo, temveč tudi na odzivnost svojih mišičnih refleksov, da tako vzpostavijo stik s predmetom in ga usmerijo, običajno k drugemu igralcu ali cilju. V kategorijo refleksnih športov sodijo tudi športi, ki vključujejo nadzorovana in usmerjena gibanja mišic, kot so borilne veščine in boks, lahko pa se vključi tudi dvigovanje uteži, v kolikor zahteva namenske gibe različnih intenzivnosti in hitrosti. Športniki s trdno mišično refleksno koordinacijo so pogosto v prednosti pri številnih drugih športih, zlasti pri tistih, ki zahtevajo časovne začetke, kot so šprint, plavanje in tekmovalno potapljanje. Ljudje se pogosto ukvarjajo z ciljno usmerjenimi vajami za izboljšanje svojih športnih refleksnih veščin, kar je lahko koristno v številnih različnih okoljih.

Kako refleksi vplivajo na šport

Refleksi so samodejni gibi, ki jih telo izvaja kot odziv na predmet ali dogodek. Kot taki se refleksni športi, znani tudi kot reakcijski športi ali odzivni športi, osredotočajo na izpopolnjevanje mišičnih gibov, ki so naravni v dani tekmovalni situaciji. Veliko različnih vrst refleksov je del človeškega telesa. Refleksi v športu se običajno ukvarjajo s krčenjem skeletnih mišic. Bolj visceralne reakcije, ki jih povzročajo refleksi v srčni in žlezni mišici, se lahko manifestirajo tudi v skoraj vseh vrstah športa.

Igre z žogo

Športi, ki vključujejo uporabo žoge, so eni izmed najbolj znanih in priznanih refleksno osredotočenih športov. Pri teh atletskih dogodkih premična žoga deluje kot dražljaj, ki sproži telo v akcijo. Na primer, ko se hitri predmet premika proti posamezniku, je lahko eden od naravnih odzivov, da iztegnemo roko, da se odbijemo od predmeta. V tenisu se ta avtomatska akcija spremeni v šport, ko v roko položimo lopar, baseball pa deluje na nekoliko podoben način. Čeprav šport uporablja plošček in ne žogico, je hokej odvisen tudi od sposobnosti igralca, da zadene prihajajoči predmet.

Borilne veščine in boks

Drugi športi, ki vključujejo reflekse, se osredotočajo na instinktivno željo skeletnih mišic, da se odmaknejo od prihajajočega predmeta. Borilni umetniki in boksarji, na primer, morajo imeti hitre reflekse, da se izognejo udarcem, udarcem ali brcam. V nekem preobratu morajo nogometni ali hokejski vratarji sunkovati s telesom proti predmetu, da ustavi njegovo gibanje.

Dvigovanje uteži

Refleksi lahko spremenijo dolžino mišic, zaradi česar je posameznikova sposobnost prijema močnejša. Ta odziv se pokaže, ko posameznik spusti predmet in ga hitro ujame z roko, preden lahko doseže tla. Nekateri športi se močno zanašajo na to vrsto refleksnega delovanja, kot je tekmovalno dviganje uteži. Pri teh prikazih bo moral dvigovalec uteži hitro premakniti uteži z ramen na sprednjo stran telesa, ne da bi spustil predmet. Nekatere študije so pokazale, da imajo dvigovalci uteži najhitrejše reflekse od vseh športnikov.

Odnos do časovno omejenih zagonov

Ker morajo refleksna sporočila potovati hitreje od možganov do mišic, so številni vrhunski športniki v športih na čas elitni zaradi svojih hitrih refleksov. Športi, ki se začnejo s časovnim začetkom, kot so tekmovanja na stezi in plavanje, so še posebej odvisni od športnikov z refleksi, ki jih lahko potisnejo s štartne črte le nekaj sekund pred njihovimi tekmeci. V takšnih dogodkih lahko te mikroprednosti pogosto naredijo razliko med zmago in zadnjim mestom.
Usposabljanje in kondicioniranje
Refleksna fitnes oprema uporablja metode refleksnih športov za kondicioniranje telesa. Na primer, reakcijske krogle se vržejo ob steno, kar omogoča izboljšanje refleksov posameznika, ko je žogica ujeta iz različnih zornih kotov. Poleg tega vzmetne blazine pomagajo graditi reflekse nog, tako da izpostavljajo spodnje okončine nepredvidljivim gibom.