Na splošno obstajajo tri kategorije raztezkov fleksibilnosti: dinamični, statično aktivni in pasivni. Različne vrste raztezkov fleksibilnosti so uporabne ob različnih časih med vadbo in vsak nudi telesu različne koristi. Strokovnjaki na splošno priporočajo raztezanje, preden se oseba loti kakršne koli oblike naporne vadbe ali telesnega napora.
Dinamični ali kinetični raztezi uporabljajo nadzorovane gibe, da popeljejo ud ali del telesa skozi celoten obseg gibanja. Te vrste raztezkov fleksibilnosti premaknejo ta del telesa skozi mesto napetosti in nato spet nazaj. Na splošno so te vrste raztezkov uporabne kot del ogrevalne rutine in so lahko aktivno gibanje, kot je zamah z roko.
Napadi pri hoji ali stranski izpadi so odličen primer dinamičnega raztezanja, ki pomaga pri ogrevanju telesa in povečanju prožnosti mišic. Med dinamičnim raztezanjem so nekatere mišice aktivne, nekatere pa niso v uporabi. Raztezanje poveča prožnost tako, da trenira neaktivne mišice, da se sprostijo in raztegnejo, ko niso aktivno v uporabi, namesto da se upirajo gibanju. Dokazano je, da te vrste raztezkov fleksibilnosti povečujejo zmogljivost pri eksplozivnih ali pliometričnih gibih, kot so šprint, skakanje in dviganje.
Balistično raztezanje je oblika dinamičnega raztezanja, ki je pri trenerjih in strokovnjakih izgubila naklonjenost. Pri tej obliki raztezanja posameznik uporabi zagon telesa, da odskoči naprej mimo udobnega obsega gibanja. Strokovnjaki zdaj verjamejo, da ta vrsta raztezanja vodi do povečane bolečine, bolečine in celo poškodb.
Statično aktivno raztezanje je zmožnost dviganja in ohranjanja položaja z uporabo samo mišičnih skupin telesa in ne zunanje podpore, kot so trak, palica ali stol. Te raztezke fleksibilnosti je težko zadržati več kot 20 sekund, vendar lahko, če jih izvajate kot del dosledne rutine, znatno povečate prožnost in vzdržljivost. Dviganje nog v stoječem položaju je klasičen primer statično-aktivnega raztezanja. Bikram joga je celoten sistem joge, ki temelji na tej posebni vrsti raztezanja, in disciplina Tai Chi uporablja tudi veliko teh vrst razteg.
Plesalec z nogo, naslonjeno na palico, je odličen primer statično-pasivnega raztezanja. Pri tej vrsti raztezanja fleksibilnosti posameznik zavzame položaj in za ohranjanje položaja uporabi telesno težo, gravitacijo, drugo osebo ali zunanji opornik. Te vrste raztezkov fleksibilnosti bi morale biti del vsake rutine ohlajanja in so pogosto osrednji del rehabilitacijskih vaj.
Počasna, sproščena raztezanja pomagajo lajšati bolečino in utrujenost ter pomagajo pri okrevanju po poškodbi. Izometrična in proprioceptivna živčno-mišična olajšava (PNF) sta specifični vrsti statično-pasivnega raztezanja. Izometrični raztegi uporabljajo odpornost različnih mišičnih skupin, da ustvarijo napetost v raztegnjenih mišicah. PNF je tehnika, ki je bila razvita v rehabilitacijskih klinikah, pri kateri se mišična skupina pasivno raztegne in nato skrči proti izometričnemu pritisku.