Obstaja več vrst računalniške programske opreme za zasebnost, večina je zasnovana tako, da internetnim strežnikom ali virusom prepreči sledenje informacijam o uporabniku, ko je na spletu. Pogosta kategorija programske opreme, znana kot programska oprema za anonimno brskanje, skrije dejanski naslov računalnika in druge podatke o uporabniku in računalniku, ki se uporablja. Drugi je znan kot blokator internetnega protokola (IP) in omogoča prezrtje določenih spletnih mest ali naslovov, tako da informacij ni mogoče poslati ali prejeti z njega. Programska oprema za šifriranje lahko zaščiti vsebino datotek ali internetnih sporočil, tako da ga kdorkoli, ki prestreže sporočilo, ne bo mogel dešifrirati. Končno obstaja programska oprema, zasnovana za odstranjevanje informacij iz računalnika, ki bi lahko razkrile osebne podatke, navade brskanja ali gesla v primeru, da je trdi disk ogrožen.
Anonimno brskanje je doseženo s programsko opremo za varovanje zasebnosti računalnika, ki uporablja proxy strežnike in druge metode za dejansko skrivanje resnične identitete uporabnika ter za skrivanje lokacije in naslova IP računalnika. To lahko pomaga preprečiti, da bi piškotki za sledenje, virusi in zlonamerna programska oprema ciljali na uporabnika zaradi kraje podatkov ali zbiranja informacij. Prav tako lahko prepreči napade na računalnik ali omrežje. Možna težava pri uporabi programske opreme za anonimno brskanje je, da lahko nekatera spletna mesta, zlasti spletna mesta za e-trgovino in spletna mesta, ki zahtevajo posebno uporabniško prijavo, sama blokirajo dostop uporabnikom brez veljavnega naslova IP, ki ni proxy.
Programska oprema za blokiranje IP omogoča določitev določenega spletnega mesta ali zaporedja spletnih mest, tako da se informacije ne sprejemajo ali prenašajo med njim in uporabnikovim računalnikom. Z uporabo računalniške programske opreme za blokiranje zasebnosti IP lahko blokirate spletna mesta, ki se uporabljajo za odvzem informacij od uporabnika, medtem ko lahko večje spletno mesto še vedno pravilno deluje. Programi, kot so zaviralci oglaševanja za spletne brskalnike, včasih uporabljajo to vrsto zaščite.
Računalniška programska oprema za zasebnost, ki izvaja šifriranje, je bolj zapletena kot druge vrste, ker zahteva, da ima nameščen program več kot en uporabnik. Ta programska oprema bo vzela bloke besedila, datotek ali slik in uporabljala močne algoritme šifriranja, da bi prikrila podatke, zaradi česar bo branje nemogoče brez gesla ali šifrirnega ključa. S tem se ohranja zasebnost, saj preprečuje, da bi zlonamerni hekerji med izvorom in ciljem prebrali e-pošto, ki gre skozi nezavarovane strežnike.
Nekatera računalniška programska oprema za zasebnost je vgrajena neposredno v spletne brskalnike in operacijske sisteme, na voljo pa je tudi kot samostojni programi. To so vrste, ki lahko z lokalnega trdega diska izbrišejo dokaze o navadah brskanja po spletu, informacije in gesla. Te informacije, tudi če jih uporabnik ne shrani posebej, so lahko na voljo v predpomnilniku sistema ali brskalnika ali v piškotkih, prenesenih s spletnih mest. Redno brisanje teh informacij lahko pomaga ohranjati čist sistem, ki ščiti zasebnost uporabnika.
Končno, zadnja obrambna linija v programski opremi za računalniško zasebnost so skenerji virusov in zlonamerne programske opreme. To so programi, ki lahko pregledajo vse datoteke v računalniškem sistemu, locirajo in odstranijo zlonamerne programe, ki bi lahko počeli kar koli, od beleženja pritiskov tipk do preusmerjanja spletnih iskanj. Čeprav se novi računalniški virusi ustvarjajo vsak dan, je veliko starejših virusov še vedno aktivnih na spletu in jih je včasih mogoče skriti v sicer benignem prenosu.