Programska oprema za sledenje – to je programska oprema, ki je nameščena v napravo za posredovanje informacij o lokaciji ali zgodovini te naprave – postaja z razvojem tehnologije vse bolj napredna. Prvi programi za sledenje so bili zasnovani za spremljanje individualnega dostopa do interneta, vodenje dnevnika obiskanih strani in časa, porabljenega na spletu. Te vrste programov ostajajo priljubljene, vendar internetna zgodovina ni več edina vrsta sledenja, ki se izvaja. Programi za sledenje vsebini vodijo dnevnike pritiskov tipk in lahko na primer beležijo bistvene vnose na spletna mesta in aplikacije. Na mobilnih napravah se lahko programska oprema uporablja za sledenje, med drugim, lokacije, gibanja in gibanja.
Večina programske opreme za sledenje temelji na internetu, kar pomeni, da deluje prek spletnega brskalnika ali prek njega. Najbolj preprost primer je programska oprema za sledenje internetnega protokola ali IP. Ko se računalnik poveže z internetom, mu je dodeljen začasni naslov IP, običajno sestavljen iz številk, ki služi kot spletni identifikator tega računalnika. Program za sledenje IP-ju, nameščen v računalniku, bo spremljal, kje je ta naslov viden na spletu, in sledil vsem vzorcem spletne uporabe, ki so povezani z njim.
Programska oprema za sledenje časa deluje podobno. Običajno spremljanje časa spremlja količino časa, ki ga določen uporabnik preživi na spletu, in koliko časa ta uporabnik preživi na katerem koli spletnem mestu. Sledenje na podlagi uporabnika se običajno izvaja na podlagi identifikacije za prijavo in ne identifikacije IP.
Programe za sledenje IP lahko namerno namesti nekdo, kot je starš ali zakonec, ali pa jih prikrito prenesete s spletnega mesta, običajno brez vednosti ali privolitve uporabnika računalnika. Prikriti prenosi so na splošno zasnovani za zajemanje občutljivih informacij, ki jih uporabniki lahko vnesejo v internet, kot so gesla za e-pošto ali podatki o bančnem računu. Večina jurisdikcij ima stroge zakone, ki prepovedujejo prenos kakršne koli programske opreme za sledenje brez neposrednega soglasja lastnika računalnika. Te zakone je lahko težko uveljaviti, če prenosov morda ne opazite, dokler ni storjena resna škoda.
Lastniki računalnikov se lahko odločijo tudi za namestitev sledilnih programov na prenosno računalniško opremo, ki je zasnovana za sledenje fizični lokaciji v primeru izgube ali kraje. V tem primeru programska oprema miruje v računalniku, dokler naprava ni prijavljena; nato se programska oprema aktivira na daljavo in lahko zagotovi takojšnje sledenje lokaciji. Ta vrsta zmožnosti sledenja je priljubljena med korporacijami, ki zaposlenim izdajajo prenosne računalnike in dlančnike, zlasti pri tistih, ki se ukvarjajo z občutljivimi osebnimi ali finančnimi podatki. Večina programske opreme za sledenje lokacije temelji na tehnologiji programske opreme za sledenje GPS, kar pomeni, da naprave ni treba v večini primerov povezati z internetom ali celo vklopiti, da bi sledenje delovalo.
Programi za sledenje GPS so priljubljeni tudi v mobilnih telefonih in drugih prenosnih tehnoloških napravah. Večina pametnih telefonov je opremljena z izbirno programsko opremo za sledenje gibanju, vendar v mnogih jurisdikcijah to programsko opremo lahko aktivira le osebje za nujne primere, kot so policija ali medicinske ekipe, v primeru krize. Kljub temu nekateri komercialno dostopni programi in aplikacije uporabnikom telefonov omogočajo prenos programov za sledenje, ki lahko bodisi spremljajo lokacijo telefona v vesolju ali spremljajo njegovo uporabo, vključno s klicanimi številkami, poslanimi besedilnimi sporočili in obiskanimi spletnimi mesti.