Izraz “virtualni stroj” je krovni izraz, ki se nanaša na vrsto prenosov, ki lahko posnemajo programsko opremo in operacijske sisteme ter izvajajo različne operacijske sisteme in virtualne strežnike. Vsak prenos navideznega stroja ima ločen in razločen namen, nekateri pa se uporabljajo vsak dan, ne da bi uporabnik vedel, da uporablja virtualni stroj.
Prenosi navideznih strojev, ki posnemajo programsko opremo, so običajno narejeni za tiste, ki uporabljajo operacijske sisteme, ki ne vidijo veliko izdaj programske opreme. Navidezni stroj lahko posnema okolje drugega operacijskega sistema, za katerega je izdana ustrezna programska oprema, in uporabniku omogoča izvajanje programa. To so običajno procesni navidezni stroji ali stroji, izdelani za izvajanje ene same funkcije, in običajno ne silijo uporabnika v nakup ali uporabo namestitvenega CD-ja za operacijski sistem, ki ga programska oprema posnema.
Prenosi sistemskih navideznih strojev so narejeni za posnemanje celotnih operacijskih sistemov. To naredite tako, da na trdem disku računalnika naredite particijo in na tej particiji shranite podatke za dodatni operacijski sistem. Nekateri od teh programov poganjajo ločen operacijski sistem v drugem oknu, drugi pa morajo drugi operacijski sistem zagnati ločeno. Odvisno od programa lahko ti prenosi navideznih strojev posnemajo enega ali več različnih operacijskih sistemov. Za ta navidezni stroj za emulacijo operacijskega sistema bo običajno potreben namestitveni CD.
Navidezni računalnik je podoben sistemskemu navideznemu stroju, saj posnema operacijske sisteme. Razlika je v tem, da navidezni računalnik ne posnema različnih operacijskih sistemov, ampak uporabniku omogoča, da v istem oknu večkrat odpre isti operacijski sistem. To uporabljajo predvsem programerji, da zagotovijo okolja za testiranje novih kod ali programov brez možnosti, da bi uničili računalnik.
Virtualni strežniki so za razliko od drugih kategorij navideznih strojev. Ko nekdo kupi domeno in gosti spletno mesto, je za umestitev spletne strani na internet potreben strežnik. Podjetja za spletno gostovanje uporabljajo virtualni strežnik, ki jim omogoča, da na strežniku naredijo particijo in na to particijo postavijo informacije o spletnem mestu. To lastniku spletnega mesta omogoča, da zažene in upravlja spletno mesto, ne da bi mu bilo treba kupiti celoten strežnik. Lastnik spletne strani nima fizičnega strežnika, ki bi ga lahko nadzoroval, vendar tudi nima visokih stroškov, povezanih z izvajanjem fizičnega strežnika.