Številne države po vsem svetu izvajajo predpise o aditivih za živila za zaščito javnega zdravja in oskrbe s hrano. Čeprav se predpisi o aditivih za živila razlikujejo, običajno vladne regulativne agencije najprej preizkusijo možna kratkoročna in dolgoročna tveganja za zdravje na podlagi ravni aditiva za živila, ki bo verjetno zaužit. Ko je testiranje končano in se šteje, da je aditiv za živila varen, oblikujejo predpise za omejitev količine aditiva za živila, ki se uporablja, in vrste živil, ki se jim lahko doda, ter določijo, kako se bo aditiv pojavil na embalaži živil.
Dodatek za živila je vsaka snov, dodana predelani hrani za ohranjanje teksture hrane, izboljšanje njenega okusa ali ohranjanje kakovosti hrane. Te snovi so lahko bodisi naravni aditivi za živila, ki se običajno ne uporabljajo kot samostojna živila, bodisi sintetični dodatki. Predpise o aditivih za živila nadzirajo vladne organizacije, ki služijo javnemu blagostanju, pred njimi pa so leta testiranja za ugotavljanje morebitnih zdravstvenih tveganj ali strupenosti, ki jih aditiv za živila lahko predstavlja. Ker je veliko snovi škodljivih za zdravje ljudi, če se zaužijejo v dovolj visokih količinah, bo testiranje aditivov za živila določilo tudi ravni, ki so škodljive za ljudi, in te podatke primerjalo z njihovo predvideno uporabo.
Če je dodatek škodljiv na ravneh, ki so le precej višje od tistega, kar bi potrošnik lahko razumno zaužil, se lahko še vedno šteje za varnega pri nizkih ravneh, ki jih običajno uživa. Preskušanje aditivov za živila bo tudi ugotovilo, ali lahko dolgotrajno uživanje povzroči škodo. Včasih so aditivi za živila lahko kratkoročno varni, vendar lahko povzročijo raka ali genetske poškodbe, če se uporabljajo več let.
Ko bo aditiv za živila veljal za varnega, se bo upravni organ odločil, kako ga urediti. Evropska agencija za varnost hrane na primer svoje odločitve temelji na rezultatih posebnih testov. Ti bodo ugotovili, ali obstaja potreba po aditivu za živila, zagotovili, da ne obstajajo tveganja za zdravje, in nato zagotovili, da bodo informacije o aditivu za živila jasno sporočene javnosti. Ameriška uprava za hrano in zdravila določi predpise, potem ko določi sestavo dodatka, odloči, kako se bo najverjetneje zaužil, nato pa določi tveganja za zdravje in varnost.
Včasih se pojavi polemika, ko raziskave o aditivu za živila ali konzervansu niso dokončne ali ko se pojavijo nove informacije. Organizacije za predpise o aditivih za živila imajo pooblastilo, da ponovno razmislijo o dovoljenju aditivov za živila in spremenijo način njegove uporabe. Ko je potrjena, je težje spreminjati predpise, saj je pogosto dokazno breme na aktivistih, ki podajajo nove informacije. Drugi pogosto uporabljeni aditivi za živila lahko zaradi svoje posebne opredelitve padejo skozi razpoke in se izognejo postopku odobritve. Ti lahko vključujejo nekatere vitamine, minerale in dodatke. Nekateri izdelki za embalažo za živila in začimbe v mnogih državah morda niso predmet predpisov o aditivih za živila.