Različne vrste predlogov so pogosto kategorizirane glede na informacije, ki jih zagotavljajo, ali na njihovo strukturo. Kar zadeva informacije, obstajajo tri glavne vrste: čas, ki posreduje informacije o tem, kdaj se nekaj zgodi; kraj, ki se uporablja za prikaz, kje je kaj; in smer, ki kaže, kam se nekaj dogaja ali dogaja. Obstajajo tudi druge vrste, kot so način, ki zagotavlja informacije o tem, kako se je nekaj zgodilo, in predlogi, ki kažejo, kaj je povzročilo dogodek. Nekatere vrste predlogov temeljijo na številu besed, uporabljenih za njegovo izdelavo; enostavne so samo ena beseda, sestavljene pa dve ali tri besede.
Obstajajo tri osnovne vrste predlogov, ki se najpogosteje uporabljajo v angleškem jeziku. Tisti, ki nakazujejo čas, vključujejo »do«, »vklop« in »ob« ter se uporabljajo z datumi in časi. Na primer, stavek »spoznal sem ga v sredo« uporablja predlog »on« za navedbo datuma srečanja. Na ta način je mogoče navesti tudi določene čase, na primer »Film se začne opoldne«.
Druge vrste predlogov se uporabljajo za označevanje kraja predmeta ali dogodka. Na primer, v stavku »Moji ključi so na mizi« se beseda »vklop« uporablja za prikaz »mesta«, čeprav je prej označevala čas. Številne besede se lahko uporabljajo kot različne vrste predlogov, odvisno od konteksta stavka. Drugi, ki označujejo mesto, vključujejo “v” in “pod”.
Obstajajo tudi pogosti predlogi, ki zagotavljajo informacije o smeri. V stavku »Šel sem v trgovino« je beseda »do« uporabljena na ta način. Običajne besede, ki označujejo smer, vključujejo “proti” in “v”, ki pogosto zagotavljata informacije o tem, kam nekaj gre ali gre.
Še druge vrste predlogov vključujejo tiste, ki označujejo način in vzrok. Način ali način, na katerega se nekaj zgodi, je podan v stavku, kot je “Tu smo potovali s helikopterjem”, v katerem “by” prikazuje način, na katerega je bilo potovanje opravljeno. Vzrok je pogosto ilustriran tudi s predlogom »by«, na primer v »Udala ga je žoga« ali »To pesem je napisal moj učitelj«.
Obstajajo tudi različne vrste predlogov glede na strukturo, v kateri je oblikovan. Posamezne besede se imenujejo preproste, prejšnji primeri pa so bili vsi te vrste. Sestavljeni predlogi so sestavljeni iz dveh ali treh besed, ki se uporabljajo skupaj kot ena ideja. Na primer, besedna zveza »na vrhu« je sestavljeni predlog kraja, ki se lahko uporablja na skoraj enak način kot »na«.