Dve osnovni vrsti požarnih alarmnih sistemov, ki se danes uporabljajo, sta znani kot ročni in avtomatski. Tako ročni kot avtomatski požarni alarmni sistemi so lahko zasnovani tako, da zaščitijo samo življenja ali zaščitijo življenja in premoženje. Avtomatski požarni alarmni sistemi lahko delujejo v običajni ali naslovni konfiguraciji.
Ročni požarni alarm se zanaša na to, da stanovalec v stavbi odkrije požar in ročno aktivira alarm. Naprave, znane kot klicne točke, so običajno nameščene v bližini vrat in stopnišč za aktiviranje alarmnega sistema. Ta vrsta požarnega alarma se običajno uporablja v poslovnih ali industrijskih zgradbah, kjer nihče ne bo spal. Avtomatski požarni alarmi uporabljajo mrežo zaznavalnih naprav za zaznavanje prisotnosti požara in sprožijo alarm. Poleg sprožitve alarma se lahko za aktiviranje brizgalnih sistemov in obveščanje gasilcev uporabljajo ročni in avtomatski alarmni sistemi.
Nekatere vrste požarnih alarmov so zasnovane predvsem za zaščito življenj stanovalcev doma ali stavbe. Ta vrsta požarnega alarma bo sprožila alarm, ko je zaznan požar, vendar morda ne bo aktiviral brizgalnih sistemov ali obvestil gasilce. Kompleksnejše različice te vrste sistema bodo prav tako izklopile prezračevalni sistem, da preprečijo širjenje dima in strupenih hlapov na druge dele stavbe. Druge vrste alarmnih sistemov ne bodo samo opozorile potnikov, temveč bodo obvestile tudi gasilce in aktivirale brizgalne sisteme, ki bodo pomagale zajeziti požar in zmanjšati škodo na konstrukciji.
Avtomatski požarni alarmni sistemi običajno uporabljajo vrsto senzorjev za odkrivanje, ki so povezani z centralno nadzorno ploščo. Konfiguracija ožičenja za te avtomatske požarne alarme se šteje za običajno ali naslovno. V običajni konfiguraciji je stavba razdeljena na dve ali več con. Vsako območje ima več različnih senzorskih naprav, ki so z električnim kablom povezane z nadzorno ploščo. Kabel sega od nadzorne plošče do zadnje zaznavne naprave v vsaki coni. Pri običajni konfiguraciji požarnega alarma bo posamezen senzor aktiviral alarme in škropilne naprave za celotno območje.
Za razliko od običajnih konfiguracij, naslovljivi požarni alarmni sistemi uporabljajo električni kabel, ki se začne na nadzorni plošči in se nadaljuje do vsakega senzorja, dokler se celotno vezje ne vzpostavi nazaj do plošče. V tej konfiguraciji je vsaki posamezni zaznavni napravi dodeljen naslov. Ko je posamezen senzor aktiviran, nadzorna plošča aktivira alarme in škropilnike za to območje samo na podlagi naslova senzorja. Ta vrsta konfiguracije alarmnega sistema odpravlja potrebo po aktiviranju celotne cone in omogoča gasilcem, da natančno določijo lokacijo požara.