Poškodba kolenskega ligamenta vključuje kakršno koli poškodbo intrakapsularnih ali ekstrakapsularnih ligamentov kolenskega sklepa, bodisi akutno bodisi zaradi ponavljajoče se uporabe. Ligamenti so trakovi vlaknastega vezivnega tkiva, ki v kolenu povezujejo kost zgornjega dela noge, stegnenico, s kostmi spodnjega dela noge, golenice in fibule. Prav tako so ključnega pomena za stabilizacijo kolenskega sklepa in za prenos sil iz mišic kolka in stegna čez koleno, kar povzroči gibanje spodnjega dela noge. Ker pa so manj prožne od mišičnega tkiva in se nahajajo na tako ranljivem mestu, pa so kolenske vezi precej dovzetne za poškodbe.
Tiste strukture, ki običajno utrpijo poškodbo kolenskega ligamenta, vključujejo tako intrakapsularne vezi, ki jih najdemo znotraj kapsule kolenskega sklepa, in ekstrakapsularne vezi, tiste, ki ležijo zunaj sklepne kapsule. Glavni intrakapsularni kolenski ligamenti vključujejo sprednji križni ligament (ACL), zadnji križni ligament (PCL) in prečni ligament. Morda najbolj znana in najpogosteje poškodovana ACL poteka diagonalno čez sprednji del kolenskega sklepa pod pogačico. PCL prečka za ACL v nasprotni smeri, tako da tvorita X, in je manj pogosto poškodovan. Redko je poškodovana prečna vez, ki poteka vodoravno čez sprednji del medialnega in lateralnega meniskusa.
Glavni ekstrakapsularni ligamenti vključujejo kolateralne ligamente, ki potekajo navpično med kostmi nog na obeh straneh kolenskega sklepa, in patelarni ligament. Kolateralne vezi, ki so sproščene, ko je koleno upognjeno in napete, ko je noga ravna, vključujejo medialni kolateralni ligament (MCL) na notranji strani kolena in stranski kolateralni ligament (LCL) na zunanji strani kolena. Pogačični ligament, ki je pogosto poškodovan kolenski ligament, poteka navpično od kolenske kapice do golenice v spodnjem delu noge in pomaga prenašati sile iz mišic iztegovalk kolena v stegno čez sklep.
Poškodba kolenskega ligamenta je lahko posledica nenadne poškodbe sklepa, pogosto zaradi igranja športa, ali postopne obrabe tkiva zaradi prekomerne obremenitve, na primer pri pogostem počepu. Te poškodbe se običajno kažejo kot nategi, pri katerih je vez raztegnjena preko normalnih meja, kot delne raztrganine ali kot popolne raztrganine, znane tudi kot rupture. Simptomi vseh teh poškodb bodo vključevali bolečino in oteklino, poleg uporabe formule RICE pa je potrebna tudi takojšnja zdravniška pomoč: počitek, led, stiskanje in dvig.
Med tistimi, ki se ukvarjajo s športom, so ligamenti najpogosteje poškodovani ACL, MCL in PCL, pogosto zaradi kontaktnih poškodb. ACL povezuje stegnenico s golenico in je pomemben stabilizator kolena, pogosto pa je prvi, ki utrpi raztrganina, bodisi zaradi neposredne sile, ki se uporablja na koleno, bodisi zaradi nekontaktne sile – nenadnega zvijanja ali eksplozije premikanje. Od kolateralnih ligamentov se MCL nahaja vzdolž notranje strani kolena in se kot tak zlahka poči zaradi stranskih kontaktnih sil – tistih, ki delujejo na zunanji strani kolena. Nazadnje, PCL, ki stabilizira kolenski sklep od zadaj, se lahko poškoduje zaradi kakršnega koli udarca ali eksplozivnega gibanja, ki povzroči hiperekstenzijo kolena, saj bi bil zadnji del kolena prenapet.
Prekomerna obremenitev kolenskega sklepa najpogosteje povzroči poškodbe patelarnega ligamenta, ki je tako močno vključen v iztegovanje kolena. Vsakič, ko se koleno iztegne iz upognjenega ali upognjenega položaja, pogačični ligament, ki ga izmenično imenujemo patelarna tetiva, absorbira veliko silo. Poškodbe pogačičnega ligamenta vključujejo natege in zelo pogosto tendinitis, ki ju je mogoče zdraviti le z izogibanjem ponavljajočim se gibom v upogibanju kolen, na primer pri kolesarjenju, teku ali počepu, ki so privedli do poškodbe. Kot pri vsaki poškodbi kolenskega ligamenta lahko tudi ta poškodba traja tedne ali celo mesece, da se popolnoma zaceli in zahteva zdravniško pomoč.