Obstaja veliko različnih vrst peskanega peska, ki se uporablja za peskanje, njihova uporaba pa se v celoti razlikuje glede na delo, ki se izvaja, in material, ki se peska. Najpogosteje uporabljena vrsta peska za peskanje je beli kremenčev pesek. Za peskanje se uporabljajo tudi drugi materiali, kot so steklene kroglice, aluminijev oksid, silicijev karbid in celo zdrobljena orehova semena. Ne glede na uporabljeni material pa obstajajo različne nevarnosti za zdravje, povezane z vsako vrsto peska, ki jih je treba upoštevati med postopkom odločanja.
Najpogosteje uporabljena vrsta peska za peskanje je kremenčev pesek. Kremenčev pesek se uporablja predvsem zato, ker ni le kakovosten in trpežen, ampak je običajno tudi poceni in ga je enostavno najti. Poleg teh prednosti se lahko kremenčev pesek do določene mere ponovno uporabi, za razliko od nekaterih drugih materialov. Glavna sestavina kremenčevega peska je kremen, trpežen kristal, ki omogoča učinkovito peskanje. Ena največjih pomanjkljivosti in nevarnosti za zdravje kremenčevega peska je, da lahko ustvari velike količine prahu, ki je lahko škodljiv pri vdihavanju.
Za peskanje je mogoče uporabiti skoraj vse vrste peska. Pesek pa je lahko sestavljen iz drugih materialov zunaj silicijevega dioksida, zaradi česar so nekatere vrste peska izključne za določene materiale. Pesek, ki ga najdemo v tropskih regijah ali ob obali, je na splošno sestavljen iz apnenca. Najdemo lahko tudi pesek, sestavljen iz mavca in obsidiana. Splošno pravilo za peskanje peska je temnejša barva, trši in učinkovitejši je pesek.
Pesek na plaži se lahko uporablja kot pesek za peskanje. Edina težava pri uporabi peska na plaži je, da bo, ko je iz obmorskega okolja, vseboval usedline soli. Ker se pesek peska z neverjetno visokimi hitrostmi, pesek z usedlinami soli pogosto vstavi sol v material, ki ga peska. To je zelo nezaželeno, zlasti pri peskanju kovin, saj bo zaradi tega kovina veliko bolj nagnjena k rji in koroziji.
Pesek za peskanje je ocenjen po grobosti, ki se meri v velikosti delcev in se imenuje “zrnatost”. Končna obdelava, ki nastane po peskanju, je določena z zrnatostjo, pri čemer drobnejši zdrs pusti gladkejše zaključke, bolj grobi pa hrapave površine. Drugi dejavniki poleg velikosti delcev vplivajo na postopke peskanja in rezanja, kot je oblika peska.