Varovanje pred tveganjem je tehnika za zmanjšanje izpostavljenosti merljivim vrstam tveganj pri transakcijah na finančnih trgih. Je vrsta zavarovanja in čeprav ne more popolnoma odpraviti tveganja, lahko varovanje ublaži učinek. Pravilna orodja za varovanje pred tveganjem bodo odvisna od vrste vpletenih sredstev ali transakcij. Na primer, za portfelj, ki vsebuje mednarodne naložbe, bi bilo smiselno zaščititi pred nepričakovanimi gibanji valut, da bi ohranili vrednost portfelja v domači valuti. Glavne vrste orodij za varovanje pred tveganjem vključujejo terminske pogodbe, opcije in terminske pogodbe – bodisi na eno od osnovnih sredstev v portfelju, na valutni indeks ali na sredstvo, ki je negativno povezano s portfeljem.
Terminske pogodbe so dogovor o nakupu izdelka ali valute na določen datum po določeni ceni. Opcije so bolj prilagodljivo orodje za varovanje pred tveganjem. Podjetje ali vlagatelj lahko kupi ‘klicno’ opcijo, ki je pravica do nakupa sredstva po določeni ceni, ali ‘pot’ opcijo za prodajo po določeni ceni na dan v prihodnosti. Za razliko od terminskih pogodb lastniku opcije ni treba slediti transakciji, če je tržna cena ugodnejša od cene opcije.
Varovanje valutnega tveganja se lahko izvede s terminskimi pogodbami, terminskimi pogodbami ali opcijami. Za podjetje z mednarodnim poslovanjem je uporaba orodij za varovanje valut zelo pomembna pri pretvorbi dobička poslovanja v tujini v domačo valuto ali pri nakupu vložkov ali opreme v tujini. Terminske pogodbe so edinstvene za devizni trg in omogočajo podjetju ali vlagatelju, da zaklene določeno transakcijo za zamenjavo ene valute za drugo na določen datum.
Za razliko od terminskih pogodb valutna terminska pogodba ni standardizirana ali z njo mogoče trgovati, in če ena stranka ne izpolni obveznosti, je druga stran popolnoma brez sreče. Terminske pogodbe predstavljajo manj tvegano alternativo varovanju pred nihanji na valutnem trgu. Odvisno od smeri in stopnje nestanovitnosti na valutnem trgu bo podjetje izbralo terminske pogodbe ali opcije – ali kombinacijo obeh – glede na posamezne valute.
Varovanje denarnega trga pred tveganjem je še ena vrsta orodja za varovanje pred tveganjem za prihodnjo transakcijo v tuji valuti. Na primer, če želi francosko podjetje prodati opremo Japonski, si lahko zdaj izposodi v jenih in plača dolg, denominiran v jenih, ko japonsko podjetje plača izdelke. To francoskemu podjetju omogoča, da zaklene trenutni menjalni tečaj med evrom in jenom. Strošek je obrestna mera za posojilo v jenu, ki je lahko nižja od stroškov drugega orodja za varovanje pred tveganjem.
Ena pogosta uporaba terminskih pogodb kot orodja za varovanje pred tveganjem je, ko je podjetje odvisno od določenega blaga za proizvodnjo svojih izdelkov, kot so kavna zrna. Za zaščito pred neugodnimi gibanji cen kavnih zrn se lahko podjetje odloči za nakup terminskih pogodb za kavo in zaklene določeno ceno. Podjetje mora opraviti nakup, tudi če je tržna cena kave nižja od pogodbene cene. To je tveganje za uporabo terminskih pogodb kot orodja za varovanje pred tveganjem, razen če je strošek cenovne negotovosti večji od stroškov plačila nad tržno ceno in kjer je mogoče, so opcije bolj prilagodljiva rešitev za varovanje pred tveganjem.
Vsa orodja in tehnike varovanja pred tveganjem vključujejo več stroškov. Prvi je strošek samega instrumenta za varovanje pred tveganjem. Drugi pri tveganju in z njim povezanih stroških, če je posledica izbire instrumenta za varovanje višje od tržnih stroškov osnovnega sredstva. Zato uporaba orodij za varovanje pred tveganjem zmanjša tako skupno tveganje kot donos osnovnega sredstva ali posla. Za družbe pa je vrednost varovanja pred nihanji na trgu valut ali surovin v odpravi negotovosti. To lahko omogoči nemoteno delovanje in zmožnost ohranjanja konsistentnih cen, kar lahko precej odtehta stroške strategije varovanja pred tveganjem.