Prenos zavarovanja s premoženjem je izraz, ki se uporablja za opis zastave in začasnega prenosa lastninskih pravic na posojilodajalca v zameno za odobritev posojila. Ko je posojilo v celoti poplačano, se te pravice vrnejo dolžniku in posojilodajalec nima več terjatve do teh sredstev. Posojilodajalec lahko sprejme različne vrste zavarovanja, odvisno od narave posojila in vrste sredstev, ki jih lahko ponudi posojilojemalec. To posledično pomeni, da se lahko zgodi nekaj različnih vrst zavarovanja.
Eden najpogostejših primerov odstopa zavarovanja je zastava nepremičnine in začasni prenos lastninskih pravic na posojilodajalca. Na primer, če želi posojilojemalec uporabiti posojilo za nakup neke vrste rekreacijske nepremičnine, kot je koča ob jezeru, lahko posojilodajalec sprejme posojilojemalčevo primarno prebivališče kot zavarovanje za posojilo in zahteva, da se lastninske pravice prenesejo na posojilodajalca. za čas trajanja tega posojila. V praksi to pomeni, da bo posojilojemalec še naprej odgovoren za zastavljeno nepremičnino, vključno s plačilom morebitnih zapadlih davkov na nepremičnine. Poleg tega nepremičnine ni mogoče prodati brez izrecnega dovoljenja posojilodajalca, čeprav lahko posojilojemalec v večini primerov nepremičnino odda v najem ali najem, ne da bi moral zaprositi za dovoljenje posojilodajalca.
Drug primer prenosa zavarovanja s premoženjem vključuje uporabo denarne vrednosti police življenjskega zavarovanja. V tem scenariju je ta denarna vrednost zastavljena kot zavarovanje za posojilo. V primeru, da bi posojilojemalec umrl, preden je posojilo v celoti poplačano, se izkupiček police življenjskega zavarovanja uporabi za poplačilo tega dolga. Morebitni znesek, ki ostane od prejemkov življenjskega zavarovanja, se nato prenese na upravičence.
V kakršni koli obliki prenos zavarovanja s premoženjem vključuje prenos lastninskih pravic na posojilodajalca za čas trajanja posojila. Običajno posojilojemalec še vedno uporablja sredstvo in ostane lastnik evidence. Vse odgovornosti, povezane s tem lastništvom, še vedno obdrži posojilojemalec in lahko uporablja sredstvo z malo ali brez omejitev. Dokler so plačila posojila razpisana pravočasno, posojilodajalec običajno ne bo poskušal izvajati kakršnega koli nadzora nad zastavljenim sredstvom; samo v primeru neplačila bo posojilodajalec uveljavil pravico, da zaseže popoln nadzor nad sredstvom, poravna znesek neplačanega posojila in nato vse preostale prihodke od prodaje tega sredstva posreduje posojilojemalcu.