Potrošnikom, ki jih zanima uporaba programov, ki so na splošno brezplačno na voljo javnosti, je na voljo veliko različnih vrst odprtokodnih orodij. Sem spadajo tako raznolike platforme, kot so programi za pisanje besedila, oblikovanje, video manipulacija in medsebojno povezovanje ter številne druge. Odprtokodna orodja so zasnovana tako, da uporabniki uporabljajo funkcije programske opreme, ki jih potrebujejo, hkrati pa imajo dostop do izvorne kode, osnovnega programiranja, ki vzpostavi koren programa. To omogoča uporabnikom in potrošnikom možnost, da spremenijo dele programa, da ustrezajo njihovim potrebam. Koncept se v resnici uporablja že od zore računalniškega programiranja, vendar so se sodobne aplikacije razvile z vzponom interneta.
Eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na različne vrste odprtokodnih orodij, je licenciranje izdelkov. Nekatere oblike programske opreme so izdane popolnoma brezplačno za javnost, po možnosti sprejemajo donacije ali zaračunavajo majhno pristojbino za dodatne funkcije, druge pa so zaščitene z blagovno znamko in jih nadzorujejo na njihovi korenski platformi. Spet drugi ponujajo odprtokodna orodja kot obliko storitve, ki uporabnikom začasno omogoča dostop do gradiva, potrebnega za določeno funkcijo, omogoča spreminjanje in nato zahteva odstranitev odprtokodnih prenosov. Večino časa je programska oprema skoraj identična komercialno izdanemu izdelku, ki uporabnikom ponuja poceni alternativo drugim računalniškim programom.
Morda je najpogostejša vrsta odprtokodnih orodij operacijski sistem, ki v bistvu izvaja večino uporabnikovih računalniških funkcij. Mnoge od teh vrst odprtokodne programske opreme temeljijo na strukturi datotečnega sistema Unix™. Nekatera odprtokodna orodja oblikujejo uporabniki in jih je mogoče prilagoditi osebnim specifikacijam, medtem ko so druga, kot je Solaris® podjetja Sun Microsystems®, platforme, ki so na voljo za delovne postaje in strežnike. Oba koncepta ponujata alternativo uglednim operacijskim sistemom, kot je Microsoft Windows®.
Drugi večji primeri odprtokodnih orodij vključujejo pisarniške rešitve in programe za grafično oblikovanje. OpenOffice™ je po Sun Microsystems® najbolj priljubljen izmed pisarniških paketov, medtem ko Gimp™ ohranja svoj pomen v krogih grafičnega oblikovanja. V bistvu ni omejitev za platforme, ki so na voljo v odprtokodni različici. Na ta način je mogoče uporabiti vse vrste programskih rešitev, ki zagotavljajo alternative in stroškovno učinkovite možnosti za industrije in posamezne uporabnike.