Nezakonit posel je tisti, ki krši zakone države ali regije, v kateri deluje, zakoni, ki urejajo poslovno dejavnost, pa se od države do države zelo razlikujejo. Univerzalnih standardov za poslovno dejavnost ni, na splošno pa se podjetja, ki trgujejo z nezakonitim blagom ali storitvami, štejejo za nezakonita podjetja. Podjetja lahko kršijo tudi delovno zakonodajo in standarde, pravila o preglednosti, statute, ki urejajo protimonopolne prakse, ali celo kazensko zakonodajo.
Morda so najbolj razširjene oblike nezakonitega poslovanja tiste, ki se nanašajo na prodajo prepovedanega blaga ali storitev. Blago, ki je zakonito v eni jurisdikciji, je lahko omejeno v drugi in v celoti prepovedano v tretji. Alkohol je v Savdski Arabiji z zakonom strogo prepovedan, zato so številna podjetja, ki tam prodajajo alkoholne pijače, očitno nezakonita. Drugi narodi obdavčijo ali urejajo prodajo alkohola, tako da lahko destilarne in prodajalne žganih pijač delujejo zakonito, če so v skladu z zakoni, ki urejajo čistost, moč, varnost in obdavčitev alkoholnih pijač. Nekatera nezakonita podjetja, kot je prodaja lune, si prizadevajo zaobiti te omejitve in delujejo zunaj zakona.
Narodi in države pogosto vzpostavljajo delovne standarde in prakse. Te se od naroda do naroda zelo razlikujejo. Nemčija na primer ponuja močno zaščito svojim delavcem, za razliko od večine držav v razvoju. Kršitev te delovne zakonodaje je še ena oblika nezakonitega poslovanja. Takšne kršitve vključujejo prakse, kot so prisilne neplačane nadure ali najem delavcev, pogosto nezakonitih priseljencev, ki jim v tej državi zakonito ni dovoljeno delati.
V drugih primerih nezakonita podjetja kršijo zakon tako, da namerno posredujejo napačne podatke o sebi, svojem premoženju in svojih dejavnostih. Večina zahodnih držav ima zakone, ki od podjetij zahtevajo, da sledijo strogim računovodskim praksam. Ko podjetje, kot je Enron, ne upošteva teh pravil glede informacij in preglednosti, krši zakon. Korporacije lahko kršijo zakon tudi s presvobodno izmenjavo informacij med seboj. Številne države imajo zakone, ki prepovedujejo protikonkurenčne prakse, kot je določanje cen med konkurenčnimi korporacijami.
Tudi v svetu obstajajo bolj ekstremni primeri nezakonitega poslovanja. V postsovjetski Rusiji je bilo dogovarjanje med finančnimi interesi in organiziranim kriminalom običajno, velika in mala podjetja pa so za delovanje potrebovala zaščito, pogovorno znano kot “streha”. To ni edinstven problem v Rusiji. Organizirani kriminalci se ukvarjajo s posli po vsem svetu.
Samo poslovanje je v nekaterih državah nezakonito. V redkih strogo komunističnih državah na svetu so vsa zasebna podjetja nezakonita, saj ima država izključno pravico do gospodarske dejavnosti. V drugih državah, kot je Kuba, je dovoljeno le nekaj zelo omejenih vrst poslovnih dejavnosti.