Podatkovna skladišča hranijo ogromne količine podatkov za uporabo na številnih različnih področjih. Obstajata dve glavni vrsti načrtovanja podatkovnega skladišča: od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Oba dizajna imata svoje prednosti in slabosti. Od spodaj navzgor je lažje in ceneje izvajati, vendar je manj popolno in korelacije podatkov so bolj občasne. Pri načrtovanju od zgoraj navzdol so povezave med podatki očitne in dobro uveljavljene, vendar so podatki morda zastareli, implementacija sistema pa je draga.
Podatkovni trgovi so osrednja figura pri načrtovanju podatkovnega skladišča. Podatkovni trg je zbirka podatkov, ki temelji na enem samem konceptu. Vsak podatkovni trg je edinstven in popoln podnabor podatkov. Vsaka od teh zbirk je interno popolnoma povezana in ima pogosto povezave z zunanjimi podatkovnimi trgovi.
Način obdelave podatkovnih trgov je glavna razlika med obema slogoma načrtovanja podatkovnega skladišča. Pri načrtovanju od zgoraj navzdol se podatkovne vitrine pojavljajo naravno, ko se podatki vnašajo v sistem. Pri zasnovi od spodaj navzgor so podatkovni trgovi izdelani neposredno in povezani skupaj, da tvorijo skladišče. Čeprav se to morda zdi majhna razlika, je zaradi tega zelo drugačen dizajn.
Metoda od zgoraj navzdol je bila prvotna zasnova podatkovnega skladišča. S to metodo se vse informacije, ki jih ima organizacija, vnesejo v sistem. Vsak širši predmet bo imel svoje splošno področje znotraj zbirk podatkov. Ko se podatki uporabljajo, se bodo pojavile povezave med korelativnimi podatkovnimi točkami in prikazale se bodo podatkovne borze. Poleg tega vsi podatki v sistemu ostanejo tam za vedno – tudi če so podatki nadomeščeni ali banalni s kasnejšimi informacijami, bodo ostali v sistemu kot zapis preteklih dogodkov.
Metoda načrtovanja podatkovnega skladišča od spodaj navzgor deluje iz nasprotne smeri. Podjetje vnese informacije kot samostojno podatkovno prodajno mesto. Sčasoma se v sistem dodajajo drugi nabori podatkov, bodisi kot lastna baza podatkov ali kot del že obstoječega. Ko se šteje, da sta dve podatkovni trgovini dovolj povezani, se združita v eno enoto.
Oba načrta podatkovnega skladišča imata vsak svoje močne in šibke točke. Metoda od zgoraj navzdol je ogromen projekt za še manjše nabore podatkov. Ker so veliki projekti tudi dražji, je z vidika denarja in delovne sile najdražji. Če je podatkovno skladišče dokončano in vzdrževano, je to obsežna zbirka, ki vsebuje vse, kar podjetje ve.
Postopek od spodaj navzgor je veliko hitrejši in cenejši, a ker se podatki vnesejo po potrebi, baza podatkov nikoli ne bo popolna. Poleg tega so korelacije med podatkovnimi trgovi močne le toliko, kolikor jih naredi njihova uporaba. Če obstaja močna korelacija, vendar je noben uporabnik ne vidi, ostane nepovezan.