Spremembe možganov niso tehnični izraz s posebno referenco. Kot taka se lahko nanaša na negativne spremembe v možganih, kot so atrofija, demenca, kapi, epileptični napadi in tumorji ter vse posledice, ki jih povzročajo. Lahko pa se nanaša tudi na pozitivne spremembe v možganih, kot so učenje, oblikovanje spominov in normalen razvoj.
Pozitivne možganske spremembe so del normalnega razvoja človeka. Čeprav se nevronska plošča – prvi korak v tvorbi živcev in možganov – pojavi 16. dan razvoja zarodka, možgani dosežejo največjo težo šele pri starosti 19–21 let. V tem času se spremembe nadaljujejo.
Poleg normalnega fizičnega razvoja možganov se pojavijo tudi druge pozitivne spremembe. Izraz nevroplastičnost zajema dejstvo, da učenje in pomnjenje povzročita fizične spremembe v možganih. Lahko se oblikujejo nove nevronske poti in med nevroni lahko nastanejo dodatne sinapse. To pomeni, da učenje in oblikovanje spominov povzroči fizične spremembe v možganih.
Negativne spremembe možganov so lahko posledica staranja, poškodbe ali bolezni. Staranje prinese sinaptično obrezovanje, odpravo šibkejših sinaptičnih povezav in smrt nevronov, ki niso vključeni v sprejemanje ali prenos informacij. Nevrovnetje je povezano tudi s staranjem, ne glede na bolezen, vendar je tudi fiziološka sprememba možganov, ki je povezana s specifičnimi nevrološkimi težavami, kot so možganska kap, multipla skleroza, meningitis in možganska travma.
Demenca, ki jo lahko povzročijo številne različne stvari, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova/Lewova bolezen, možganska kap, poškodba glave, multipla skleroza, alkoholizem, sifilis, nevroAIDS, kronični hipotiroidizem, Huntingtonova bolezen ali pomanjkanje vitamina B12, je zelo povezana z degenerativno boleznijo možganov. Za to so značilne številne možganske spremembe, kot so beta-amiloidni plaki, nevrofibrilarni zapleti in možganska atrofija pri večini ljudi. Januarja 2009 je nova študija pokazala, da se možgani ljudi, ki imajo sladkorno bolezen in razvijejo demenco, kot je Alzheimerjeva bolezen, razlikujejo od ljudi brez sladkorne bolezni, ki razvijejo Alzheimerjevo bolezen. Namesto beta-amiloidnih plakov so tisti s sladkorno boleznijo pokazali poškodbo arteriole in otekanje živčnega tkiva.
Druge negativne možganske spremembe so posledica odvisnosti, ki povzroča spremembe v možganski kemiji. Posttravmatska stresna motnja (PTSD) in depresija povzročata tudi spremembe v možganski kemiji. Sposobnost vplivanja na kemijo možganov se dobro uporablja tudi v farmacevtskih izdelkih, ki zdravijo vse tri te motnje.
Ker je struktura možganov povezana z delovanjem možganov, lahko poškodbe določenih delov glave povzročijo zelo specifične možganske spremembe, ki povzročijo zelo specifične pomanjkljivosti možganske funkcije. Na primer, poškodba levega temporalnega režnja lahko povzroči afazijo – izguba sposobnosti izražanja ali razumevanja govornega in/ali pisnega jezika – medtem ko lahko poškodba levega temporalnega režnja povzroči apraksijo – izgubo sposobnosti zaporedja gibov v nalogo. .