Obstaja več različnih vrst motenj cirkulacijskega sistema, od katerih so nekatere prisotne ob rojstvu, nekatere pa se lahko razvijejo pozneje v življenju. Nekatere najpogostejše motnje, ki vplivajo na cirkulacijski sistem, vključujejo hipertenzijo, angino pektoris in arteriosklerozo. Dodatne motnje cirkulacijskega sistema lahko vključujejo možgansko kap, bolezen koronarnih arterij ali periferno žilno bolezen. O vseh posebnih vprašanjih ali pomislekih glede diagnoze ali zdravljenja ene ali več motenj cirkulacijskega sistema v posamezni situaciji se je treba pogovoriti z zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem.
Hipertenzija, bolj pogosto imenovana visok krvni tlak, je ena najpogosteje diagnosticiranih motenj cirkulacijskega sistema. Okvare krvnih žil, okvarjeno delovanje ledvic in uporaba nekaterih zdravil so možni vzroki za hipertenzijo. Simptomi lahko vključujejo glavobole, motnje vida ali težko dihanje, čeprav mnogi ljudje ne občutijo negativnih stranskih učinkov, dokler ravni krvnega tlaka ne postanejo dovolj visoke, da povzročijo dodatne zdravstvene težave. Za zdravljenje hipertenzije se pogosto uporabljajo spremembe v prehrani, sprememba življenjskega sloga in uporaba zdravil na recept.
Angina in arterioskleroza sta razmeroma pogosti motnji cirkulacijskega sistema. Zmanjšan pretok krvi v srce lahko povzroči bolečino v prsnem košu, medicinsko znano kot angina. Zdravila, elektronske naprave ali kirurški poseg so možne metode zdravljenja tega stanja. Arterioskleroza, ki jo pogosto imenujemo otrdelost arterij, se lahko pojavi kot posledica nezdravih prehranjevalnih navad, genetske predispozicije ali kot del naravnega procesa staranja. Zdravljenje ateroskleroze lahko vključuje dieto, vadbo ali uporabo zdravil brez recepta ali na recept.
Možganska kap se pojavi, ko je oskrba možganov s krvjo prekinjena, kar pogosto povzroči začasno ali trajno poškodbo možganov. Simptomi, ki lahko kažejo, da je prišlo do možganske kapi, vključujejo nenadno izgubo motorične kontrole na eni strani telesa, nejasen govor ali zmedenost. Morebitno možgansko kap je treba obravnavati kot nujno medicinsko pomoč in zahteva oceno in zdravljenje v bolnišničnem okolju.
Bolezen koronarnih arterij in periferna žilna bolezen sta dodatni vrsti motenj cirkulacijskega sistema. Med vodilnimi vzroki smrti lahko koronarna arterijska bolezen povzroči simptome, kot so bolečina v prsnem košu ali kratka sapa, in lahko vodi do potencialno smrtnega srčnega infarkta. Zdravila so lahko koristna pri zdravljenju te bolezni v zgodnjih fazah, čeprav je pogosto potrebna operacija. Bolezen perifernih žil prizadene krvne žile, ki obdajajo možgane in srce, in lahko povzroči simptome, kot so mišični krči, odrevenelost rok ali stopal ter bolečina ali šibkost teleta. Program vadbe pod nadzorom, zdravila na recept in kirurško popravilo poškodovanih žil so možni ukrepi za zdravljenje bolnikov s periferno žilno boleznijo.