Modeli financiranja podjetij so formule ali procesi, skozi katere gre podjetje za merjenje različnih finančnih delov. Običajni modeli med drugim vključujejo dividende, financiranje ali obratna sredstva. Model ponuja podjetju ponovljiv postopek za izračun informacij za proračune, vrednotenje projekta in kapitalsko strukturo. Modeli financiranja podjetij zagotavljajo tudi meritve občutljivosti in načrtovanja scenarijev. Uporaba preglednic ali računalniških programov lahko podjetjem pomaga hitro dokončati te dejavnosti.
Preglednica zahteva vnos podatkov, da lahko modeli financiranja podjetij zagotavljajo uporabne podatke. Na primer, podjetje bo morda moralo oceniti več projektov. Vnos podatkov, povezanih z vsakim od njih, v preglednico omogoča notranjim formulam preglednice, da izračunajo pričakovani rezultat. Izhod zagotavlja posebne podatke, ki jih upravljavci uporabljajo za oceno vsakega potencialnega projekta. Računalniški programi delujejo na podoben način, le da imajo lahko bolj podrobne rezultate za analizo.
Dividendni modeli financiranja podjetij omogočajo podjetju, da določi višino dividend, ki jih mora plačati iz dobička. Dividende so pogosto majhna plačila, ki jih podjetje plača delničarjem navadnih delnic. Ta finančni model upošteva dividende kot del stroškov, povezanih z lastniškim financiranjem. Podjetja morajo to številko razumeti, saj gre za strošek, ki ne prinaša nujno vrednosti. Finančni model pogosto izračuna skupne izplačane dividende, način njihovega izplačila in pogostost plačil delničarjem.
Modeli financiranja podjetij za vrednotenje projektov zagotavljajo posebne informacije za izbiro projektov z dodano vrednostjo. Ti modeli pogosto primerjajo stroške, potrebne za začetek projekta, z možnimi finančnimi donosi. To dvoje v primerjavi skupaj lahko podjetju zagotovi dobičkonosnost za vsak projekt. Podjetja lahko nato izberejo projekt, ki je najbolj donosen, s čimer dosežejo višje dobičke in povečano bogastvo podjetja. Vsak model običajno zahteva enake informacije za vhode modela.
Modeli financiranja podjetij v strukturi kapitala so sekundarni in pogosto delujejo v tandemu z modeli vrednotenja projektov. Ti modeli primerjajo stroške vsakega možnega projekta in ustvarijo analitično strukturo za financiranje vsakega posebej, predvsem z dolžniškim ali lastniškim financiranjem. Na primer, podjetje, ki potrebuje zunanja sredstva, pogosto išče pri bankah posojila, obveznice, izdane vlagateljem, ali delnice, prodane vlagateljem, ki bodo financirali projekt. Model kapitalske strukture podjetju omogoča, da določi, kakšna mešanica je potrebna za maksimiranje zunanjih sredstev, porabljenih za projekte.
SmartAsset.