Podjetja, ki razmišljajo o poslovanju v tujini, morajo razmisliti o tem, kako naj bi potekala njihova podjetja, in razviti strategije mednarodne trgovine. Pridobiti je treba popolne informacije o čezmorskih trgih, upoštevati je treba prihodnji razvoj v industriji in vzpostaviti tržno strategijo. Podjetje se mora odločiti, ali bo trgovalo samo z uvozniki v drugi državi ali bo vzpostavilo prisotnost v tej državi. Če je tako, se mora podjetje odločiti, ali naj ustanovi prodajno pisarno ali trgovino prek podružnice ali hčerinskega podjetja. Če podjetja poslujejo v številnih državah v določeni regiji, bi lahko mednarodna trgovinska strategija vključevala ustanovitev regionalnega holdinga, da bi povečali regionalno znanje in usklajevanje v upanju, da se bodo kvalificirali za ugoden regulativni in davčni položaj.
Potencialni čezmorski trg je treba analizirati glede na vsa poslovna tveganja, na katera lahko naletimo. Mednarodne trgovinske strategije morajo upoštevati tveganja za prihodke zaradi zmanjšanja povpraševanja, ki je posledica sprememb okusa in mode na trgu. Upoštevati je treba tveganja, kot so dvig obrestnih mer ali cen nepremičnin v drugi državi, in tveganje menjalnega tečaja je treba upoštevati, če čezmorska država uporablja drugo valuto. Pri razvoju mednarodnih trgovinskih strategij je treba prepoznati politično tveganje, kot je možnost razlastitve sredstev s strani tuje vlade ali posledice politične nestabilnosti.
Če želi podjetje vzpostaviti prisotnost v drugi državi, prek katere lahko trguje, je treba razmisliti o najboljši pravni obliki. Čeprav je ustanovitev podružnice lahko razmeroma enostavna, bodo nekatere države zahtevale, da tuja podjetja ustanovijo hčerinsko podjetje. Podružnica ali hčerinska družba bo morala biti registrirana v tuji državi, morda pa bo potrebna tudi registracija pri davčnih organih. V nekaterih državah bo podjetje morda moralo sprejeti sodelovanje lokalnega podjetja v obliki skupnega podjetja ali deleža v podjetju. Podjetje mora tudi preveriti, ali obstajajo kakršne koli omejitve dejavnosti tujih vlagateljev v panogi, s katero namerava trgovati.
Pri odločanju o lokaciji proizvodnih obratov v drugih državah bi morala podjetja, ki razvijajo mednarodno trgovinske strategije, poiskati proste cone ali posebne ekonomske cone. Te cone lahko nudijo prednosti v smislu znižane najemnine, izboljšane infrastrukture ali davčnih ugodnosti. Takšne cone so lahko omejene na določene vrste poslovanja, zato je pomembno zagotoviti, da podjetje izpolnjuje pogoje za koncesije, ki jih ponuja cona. Mednarodne trgovinske strategije bi morale upoštevati carine, ki se lahko plačajo pri uvozu blaga in surovin v drugo državo. Pri oblikovanju strategije je treba upoštevati tudi davčni položaj v drugi državi in njegov vpliv na davčni položaj v matični državi.