V mizarstvu se uporablja več vrst lesnih spojev. Nekateri od teh so čelni sklep, pregibni sklep, zgibni sklep, pero in žlebni sklep, polovični preklopni sklep, golobovinski sklep ter vrezni in čepni sklep. Vsak od teh spojev za obdelavo lesa se uporablja za spajanje lesa na različne načine in za različne namene. Vrsta spoja, ki ga uporablja mizar, lahko lesu da stabilnost ali okras. Večina teh spojev je spojena z lepilom, vijaki, žeblji ali mozniki.
Čelni spoj je morda najpreprostejši od vseh lesnoobdelovalnih spojev in se uporablja pri izdelavi škatel ali okvirjev. Sestavljen je iz dveh kosov lesa, ki sta drug ob drugega postavljena ali “pritrjena”. Spoj ni zelo močan, skupaj ga lahko držimo z žeblji, vijaki ali lepilom in mozniki. Različica čelnega sklepa je mitra spoj. V tem spoju sta dva kosa lesa razrezana pod kotom in nato združena.
Drug izmed lesnoobdelovalnih spojev je zgibni spoj. Zgibni spoji uporabljajo ločen, ploščat kos materiala, imenovan “zgib”, da združijo dva druga kosa lesa skupaj. V dva kosa lesa se izreže utor in nato se vstavi zgib. Za držanje tega spoja se običajno uporablja lepilo. Ko se vsak kos lesa razreže pod kotom 45° in spoji tako, da tvori kot 90°, je to navojni pregibni spoj.
Ena od vrst lesnoobdelovalnih spojev, ki se običajno uporablja pri talnih in stenskih oblogah, je spoj pero in utor. Ta spoj povezuje oba dolga robova lesa skupaj. To dosežemo tako, da najprej izrežemo utor v en kos lesa. Nato se drugi kos lesa razreže tako, da ima ustrezen jezik. Po tem sta oba dela nameščena na svoje mesto. Pogosto je spojen z lepilom.
Spoj lastovičjega repa najdemo pri izdelavi pohištva. Za izdelavo tega spoja so trikotni deli, imenovani repi, razrezani v en kos lesa. Mizar bo nato v drugi kos lesa vrezal zatiče – dele, ki bodo prejeli repove. Oba dela se nato združita pod kotom 90. Ta spoj je različica škatlastega spoja, ki za spajanje lesa uporablja kvadratne odseke in ne trikotne.
Zelo močan spoj za obdelavo lesa je preklopni spoj. Eden najbolj uporabnih preklopnih sklepov je polovični sklep. V polovičnem spoju se vsak kos lesa razreže na polovico širine, tako da se lahko poveže z lepilom, žeblji ali vijaki. Ko je spojen, je ta spoj enake debeline kot preostali les. Dve drugi vrsti preklopnih sklepov sta polni preklopni sklep in prečno prepolovljeni sklep.
V vreznem in čepnem spoju se v en kos lesa najprej izreže okrogla ali kvadratna luknja, imenovana zarez. Nato se na drugi kos vreže ujemajoči se del, čep. Po tem se čep vstavi v zarezo. Spoj je mogoče spojiti z lepilom ali mozniki. Mizarji imajo tudi možnost, da zagozdijo zagozdo v luknjo v čepu, da preprečijo zdrs iz zareze.