Kovine, ki se običajno uporabljajo kot anode, vključujejo aluminij, medenino, bron, baker, svinec, litij, magnezij, nikelj, srebro, titan, cink in njihove zlitine. Nekovine, ki se uporabljajo tudi kot anode, vključujejo ogljik, grafit in silicij. Vsaka od teh ima določen niz značilnosti, zaradi katerih je boljša ali slabša za uporabo v različnih napravah in za posebne namene. V praksi so kovinske anode kategorizirane glede na to, kako in za kakšen namen se uporabljajo. Električna prevodnost, toplotna prevodnost, strukturna trdnost, vzdržljivost in odpornost proti koroziji so običajno med značilnostmi, ki se upoštevajo pri izbiri določenih kovinskih anod.
Morda najbolj poznana uporaba kovinskih anod je v galvanskih celicah, sicer znanih kot baterije, kjer električni tok teče med kovinskimi katodami in anodami, potopljenimi v elektrolit, ki prenaša električni tok med njimi. Zgodnje baterije, ki so se uporabljale v vesoljskih misijah, so uporabljale srebro za kovinske katode in cink za kovinske anode. V zadnjem času so bile za napajanje številnih elektronskih naprav uporabljene nikelj-kadmijeve baterije za ponovno polnjenje. Na ta način služita železo in kadmij. Lahek litij se uporablja tudi za kovinske anode v baterijah za ponovno polnjenje, ki jih najdemo v prenosnih potrošniških elektronskih napravah, kot so mobilni telefoni in prenosne računalniške naprave. Zahvaljujoč napredku tehnologije se litij uporablja tudi za anode v litij-ionskih baterijah za pogon hibridnih in povsem električnih vozil.
Druga pogosta uporaba kovinskih anod je zaščita kovin ali drugih materialov pred rjo ali korozijo. Na primer, žrtvene anode in anode na morju, ki so znane tudi kot galvanske anode, so namenjene zaščiti katode, običajno druge kovine, ki jo je treba ohraniti čim dlje, pred rjo ali korozijo. Anoda je izdelana iz kovine ali zlitine, ki laže korodira kot katoda. Tako je pri cinku in železu, kjer se cink ali cinkova zlitina nanese na železo.
Z izpostavljenostjo elementom – zraku, slani ali sladki vodi – bo prišlo do oksidacije in elektroni se bodo premaknili iz žrtvene anode, cinka ali zlitine, v železo in ga zaščitili pred oksidacijo. Po definiciji to naredi železo katodo. Drug primer tega je anoda grelnika tople vode, kjer je ena ali več palic iz magnezija ali aluminija naloženih okoli jeklenega jedra, ki ščiti to in kovinsko zunanjo ohišje rezervoarja pred rjo ali korozijo, ki bi nastala zaradi rednega stika z ogrevanim voda.